»Skoraj 15-odstotni razkorak med prihodki za opravljanje obveznih nalog občin in z njimi povezanimi stroški je številne občine pripeljal v situacijo, v kateri ne morejo več opravljati niti svojih temeljnih, kaj šele razvojnih nalog,« je včeraj potožil Gregor Macedoni, župan Mestne občine Novo mesto in predsednik Skupnosti občin Slovenije (SOS).
Na ministrstvu za finance, ki ga vodi Klemen Boštjančič, zato preučujejo možnosti posodobitve sistema financiranja, ki bi omogočil stabilnejšo in ustreznejšo razporeditev sredstev predvsem k tistim občinam, katerih dejanski stroški za izvajanje zakonsko določenih nalog presegajo prejeta proračunska sredstva. Predlagana rešitev predvideva, da bi financiranje občin v prihodnje razdelili na fiksni in variabilnih del, pri čemer slednji ne bi zgolj pokrival razkoraka pri financiranju obveznih nalog, temveč bi tudi zagotovil financiranje razvojnih programov in posledično omogočil zmanjševanje razvojnih razlik. Na včerajšnji seji predsedstva SOS so prisotni župani podprli zamišljeno spremembo sistema.
Ministrstvo bi dodalo 38 milijonov evrov
Niso pa se strinjali s finančno ponudbo ministrstva. V proračunskem dokumentu za leti 2025 in 2026 je sicer upoštevalo nespremenjeno povprečnino v višini 725 evrov. A obenem je nakazalo, da se utegne znesek spremeniti, in je tudi že predstavilo izračune možnih rešitev. Nazadnje je občinskim združenjem ponudilo 771 evrov fiksne povprečnine, za variabilni del bi med podfinancirane občine razdelilo dodatnih 38 milijonov evrov.
Občinska združenja so se strinjala s predlaganim fiksnim delom, pričakujejo pa dodatnih 60 milijonov evrov, s čimer bi skupna povprečnina dosegla 803 evre na prebivalca. »Že lanski stroški so v povprečju znašali 804 evre na prebivalca, letošnji se bodo predvidoma gibali med 830 in 850 evri,« je protipredlog utemeljil Macedoni.
Povprečnina je na prebivalca v državi preračunan primeren obseg sredstev za financiranje z zakonom določenih nalog občin. Je izhodišče za izračun tako imenovane primerne porabe občin. Znesek, ki ga koncu prejme občina, se izračuna po precej zapleteni formuli, ki med drugim vključuje število občanov, dolžino občinskih cest, površino občine, delež mladih in starejših prebivalcev.
Župani majhnih občin bi imeli višje plače
Na včerajšnji seji predsedstva SOS so razpravljali tudi o začrtani prenovi plačnega sistema v javnem sektorju, ki je že v državnozborski proceduri. Ugotavljali so, da so župani in županje relativno dobro umeščeni v novo plačno lestvico funkcionarjev, z izjemo tistih, ki zastopajo občine z do 5000 prebivalci. »Teh je v Sloveniji skupaj 108 in so po trenutnem predlogu še vedno med najslabše plačanimi funkcionarji,« je poudarila Jasmina Vidmar, generalna sekretarka SOS. Skupnost 192 včlanjenih lokalnih skupnosti je zato soglasno podprla zahtevo, da naj se jih uvrsti v najmanj 50. plačni razred, to je dva do pet plačnih razredov višje, kot je predvideno ta čas.
