Nocoj so v Cankarjevem domu podelili Zoisove nagrade, osrednja državna priznanja za dosežke na področju znanosti. Letošnja nagrajenca za življenjsko delo sta akademik, profesor prava dr. Marijan Pavčnik in profesor biokemije dr. Radovan Komel.
Življenjsko poslanstvo
»Izstopajoče je njegovo delo na področju diagnostike in odkrivanja molekularnih osnov genetskih bolezni, kot so cistična fibroza, hemofilija A, limfomi in vrsta drugih,« je odbor za Zoisove nagrade obrazložil podelitev priznanja dr. Komelu, enemu izmed utemeljiteljev medicinske molekularne biologije in genetike ter genskega inženirstva v biokemiji in biotehnologiji. Ustavni sodnik dr. Marijan Pavčnik je avtor številnih del s področja teorije in filozofije prava ter dolgoletni profesor na Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, so še navedli. »Njegovi temeljni deli Teorija prava in Argumentacija v pravu sta izhodišče za razumevanje prava v slovenskem prostoru, njegove znanstvene razprave pa so objavljene v slovenskih in uglednih tujih revijah,« je med drugim zapisano v obrazložitvi. Profesor Pavčnik je od leta 2017 sodnik na ustavnem sodišču, konec letošnjega leta pa bo – na lastno željo – mandat predčasno prekinil in se upokojil. »Vesel sem, da sem ob tem, ko se upokojujem, prejel nagrado za življenjsko delo,« je povedal v pogovoru za Dnevnik. »Znanstveno delo nameravam vseeno nadaljevati, zlasti na področju teorije prava in ustavnega sodstva,« je dejal.
Prestižno priznanje ambasadorka znanosti Republike Slovenije je za raziskave in razvoj inovativnih imunoterapij rakavih obolenj prejela farmacevtka dr. Nataša Obermajer. Med njenimi ključnimi dosežki je vodenje razvoja biološkega zdravila za zdravljenje posameznih oblik trdnih tumorjev. Priznanje ambasadorke znanosti (v tujini) je dr. Obermajerjeva prejela kot vodja raziskav na univerzah v Nemčiji in v ZDA ter kot vodja projektov odkrivanja in razvoja zdravil za zdravljenje raka pri farmacevtskem podjetju Janssen v Belgiji.
Raziskovanje epidemije
Priznanja in nagrade je letos prejelo šest znanstvenic, med njimi profesorica dr. Maja Ravnikar, direktorica Nacionalnega inštituta za biologijo. Odbor za nagrade je nagradil njene raziskave sledenja virusom v vodah ter »revolucionarne premike pri odkrivanju virusov, diagnostiki in odstranjevanju patogenih virusov«.
Metodo, ki jo je s sodelavci razvila dr. Maja Ravnikar, so ob izbruhu pandemije covida-19 uporabili za določanje količine virusa v odpadnih vodah. »Z analizo odpadnih voda smo lahko ugotovili, kolikšna je prisotnost virusa med ljudmi. To lahko ugotavljamo neodvisno od drugih testiranj in ne glede na to, koliko ljudi ima zaznavne simptome bolezni,« je v pogovoru za Dnevnik nagrajenka razložila pomen svojega dela. Znanstveniki pod njenim vodstvom so z merjenjem količine virusov v odpadnih vodah lahko objektivno sledili razvoju epidemije, medtem ko so neposredna testiranja ljudi z različnimi testi prikazala zgolj delno epidemiološko sliko. »Naš način odkrivanja virusov prikaže realno sliko prisotnosti virusa v populaciji,« je pojasnila dr. Ravnikarjeva.
Vrsta nagrajencev
Zoisove nagrade in priznanja so prejele še znanstvenice dr. Nada Lavrač za področje strojnega učenja, dr. Ester Heath za rabo organske analize na področju okolja, hrane in zdravja, dr. Tea Lanišnik Rižner za odkritja na področju ginekoloških rakov in dr. Lidija Čuček za področje procesne sistemske tehnike. Odlikovani so bili tudi matematik dr. Bojan Kuzma, filozof dr. Lenart Škof, fizik dr. Rok Žitko, dr. Blaž Likozar za področje kemijskega inženirstva ter dr. Matej Praprotnik za modeliranje in simulacije mehke in biološke snovi. Danes so v Cankarjevem domu podelili tudi Puhove nagrade za razvojne dosežke: za življenjsko delo na področju funkcionalne električne stimulacije in robotizacije je priznanje prejel dr. Uroš Stanič, za razvoj orodja za podatkovno analitiko in strojno učenje Orange pa dr. Janez Demšar in dr. Blaž Zupan.
