Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) je v medresorsko usklajevanje poslalo odlok o finančni pomoči živinorejcem zaradi pomanjkanja krme, ki je posledica suše. Tako naj bi 10.572 kmetijskih gospodarstev skupno prejelo 4,5 milijona evrov tako imenovane pomoči de minimis. Preostalih približno 13.000 kmetij, ki
so prav tako prijavile škodo po suši, vendar se ne ukvarjajo z živinorejo, lahko kljub drugačni obljubi predsednika vlade Roberta Goloba državno pomoč pričakuje šele v prvi polovici prihodnjega leta. Dobile jo bodo namreč po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč.
Prenagljena obljuba
Pred izplačilom državne pomoči po tem zakonu je treba izračunati izpad dohodka, ključni podatek zanj pa je povprečna prodajna cena kmetijskih pridelkov v letu dogodka. Državni statistični urad te cene za preteklo leto objavi konec februarja. To pomeni, da državne pomoči po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč nikakor ni mogoče izplačati v letu dogodka, kot je obljubljal premier. »Pomoč bo mogoče upravičencem izplačati po sprejetju programa odprave posledic škode v kmetijski proizvodnji zaradi suše v letu 2022, po pridobitvi podatkov statističnega urada, po izračunu izpada dohodka in po obdelavi vlog. Na ministrstvu se bomo potrudili, da bo pomoč izplačana v najkrajšem možnem času v prvi polovici leta 2023,« so nam dejali.
Na MKGP so v obrazložitvi odloka o finančni pomoči živinorejcem zapisali, da je suša zmanjšala pridelek krme za prehrano živali, zato morajo kmetje manjkajočo krmo dokupiti, njena cena pa se je v tem letu zvišala za skoraj tretjino. Ker lahko pomanjkanje krme privede do zmanjšanja staleža živali in posledično do finančne krize živinorejskih kmetij, so na MKGP prepričani, da je izplačilo pomoči še letos izrednega pomena. Toda podlaga zanjo je ocena škode zaradi letošnje suše. Pripraviti jo mora državna komisija za ocenjevanje škode po naravnih in drugih nesrečah, ki z oceno zamuja že mesec dni. Na MKGP so nam pojasnili, da naj bi bila delna ocena škode zaradi posledic suše na kmetijskih kulturah, namenjenih prehrani živali, znana še ta teden, za preostale kulture pa takrat, ko bodo v upravi za zaščito in reševanje preverili vse manjkajoče podatke.
Glavnina bo prejela
manj kot 500 evrov pomoči
Do denarne pomoči de minimis bodo upravičena kmetijska gospodarstva, ki redijo najmanj pet glav velike živine, in sicer govedo, drobnico, kopitarje ali prašiče. Imeti morajo tudi kmetijske površine, na katerih gojijo kulture, ki so zajete v oceni škode in so namenjene prehrani živali. Te kulture so deteljno travna mešanica, detelja, koruza v zrnju, koruzna silaža, krmna ogrščica, krmna pesa, krmna repa, krmna repica, krmni bob, krmni grah, krmni ohrovt, krmni radič, krmni sirek, krmno korenje, lucerna, pašno-kosni travnik, planinski pašnik, trajni travnik – dvokosni, trajni travnik – tri- in večkosni, trajni pašnik – sveže, travno-deteljna mešanica in travniški sadovnjak.
Pomoč bodo prejeli kot pavšal na hektar poškodovane kulture, znašala pa bo od 14,80 do 70 evrov – odvisno od vrste kulture in od stopnje poškodovanosti. Po podatkih MKGP je škodo zaradi letošnje suše prijavilo 23.379 kmetijskih gospodarstev, od tega jih ima 22.069 kmetijske površine in redijo živali. Pet ali več glav velike živine jih ima 11.929, a ker bo najnižji znesek dodeljene pomoči sto evrov, jo bo prejelo 10.560 kmetijskih gospodarstev. Skoraj 93 odstotkov jih bo dobilo od 100 do 1000 evrov pomoči, od tega 87 odstotkov 500 evrov ali manj. Na več kot 10.000 evrov pomoči lahko računa sedem kmetijskih gospodarstev.
Agencija za kmetijske trge bo morala, kot izhaja iz osnutka odloka, informativne odločbe upravičencem izdati najpozneje do 21. decembra 2022. To bo storila po uradni dolžnosti, na podlagi podatkov iz uradnih evidenc. To pomeni, da tistim živinorejcem, ki jih je prizadela suša, vloge za pomoč ne bo treba oddati, vlada pa bo 4,5 milijona evrov za ta namen zagotovila iz splošne proračunske rezervacije. Gre za pomoč de minimis, ki je lahko posamezno kmetijsko gospodarstvo v treh letih skupaj prejme 25.000 evrov.
