V Sloveniji smo začeli urine kazalce premikati leta 1983. Dokončna odločitev, da jih vsako zadnjo nedeljo v oktobru premaknemo za eno uro nazaj in vsako zadnjo nedeljo v marcu za eno uro naprej, pa je bila sprejeta leta 2006. V skladu s to odločitvijo bo tudi tokratni premik urinih kazalcev.

Namen premikanja ure na poletni čas je bil, da bi luči prižgali kasneje v dnevu in tako bolje izkoristili dnevno svetlobo, s tem pa prihranili energijo. Zaradi ukrepa naj bi bilo manj prometnih nesreč in kriminala, pa tudi gospodarstvo naj bi čutilo pozitivne učinke. Nasprotniki ukrepa pa izpostavljajo, da premikanje kazalcev negativno vpliva na biološko uro ljudi, slabša njihovo razpoloženje in zdravje.

Premik še vsaj do leta 2026

Evropska komisija je leta 2019 sicer že predlagala ukinitev premikanja ure že z letom 2021, odločitev o tem, kateri čas bodo uveljavile, pa prepustila državam članicam. Zaradi razhajanj držav glede tega, ali želijo uveljaviti zimski ali letni čas, pa je predlog zaenkrat obtičal na Svetu EU.

V Sloveniji bi ob odpravi premikanja ure na podlagi zakona o računanju časa obveljal standardni zimski čas. Drugače pa so pokazali rezultati javnega posvetovanja, ki ga je Bruselj organiziral leta 2018. V skladu z njimi pa smo Slovenci bolj naklonjeni poletnemu času. Kljub temu bomo urine kazalce dvakrat na leto premikali še do leta 2026.