Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (MGRT) je že 31. decembra lani objavilo javni razpis za posodobitev gorskih centrov (sklop A), takrat vreden okoli trideset milijonov evrov, in 18,8 milijona evrov nepovratnega denarja za gradnjo oziroma obnovo nastanitvenih zmogljivosti višje kakovosti (sklop B). Kdo je dobil denar, koliko in za kateri prijavljeni projekt, bo znano šele danes, bodo pa žičničarji dobili še več kot dvakrat toliko denarja (63,4 milijona evrov in ne le trideset milijonov), kot so jim ga sprva namenili, medtem ko bo MGRT za gradnjo ali obnovo nastanitvenih zmogljivosti razdelil približno trinajst milijonov evrov manj nepovratnih sredstev (okoli 5,7 milijona evrov namesto 18,8 milijona), kot je bilo razpisano.
Dodaten denar žičničarjem
MGRT se je za znižanje tega deleža odločil že v začetku junija, in sicer zato, ker je za sklop B prejel štirinajst vlog, skupna vrednost prijavljenih projektov znaša blizu 43,2 milijona evrov, pričakovano sofinanciranje MGRT pa le okrog 6,8 milijona evrov, zato so nerazporejeni denar prenesli v sklop A, za sofinanciranje žičniških naprav.
V petkovem uradnem listu je bila objavljena sprememba javnega razpisa za vlaganja v preoblikovanje slovenskega turizma, s katero je MGRT za 20,3 milijona evra zvišal okvirno skupno višino sredstev (z 48,8 na 69,1 milijona evrov), ki so na voljo na razpisu, povišani znesek pa gre v celoti za naložbe v gorske centre, torej za sklop A. Skupno je tako zdaj zanj na voljo nekaj več kot 63,4 milijona evrov.
MGRT je za sofinanciranje naložb v gorske centre, ki je namenjeno razvoju smučišč v celoletna gorska središča, prejel dvanajst vlog. Skupna vrednost vseh prijavljenih projektov je nekaj več kot 103,6 milijona evrov, pričakovano sofinanciranje MGRT (do sofinanciranja so upravičene le v razpisu navedene naložbe) pa slabih 75 milijonov evrov. To pomeni, da bo večina prijavljenih gorskih centrov po zvišanju razpoložljive vsote na razpisu uspešna, žičničarji pa bodo po dolgem času znova dobili nepovratni denar za naložbe v nove naprave. Glavnino denarja za posamezni projekt, približno sedemdeset odstotkov, bosta zagotovila bruseljski in slovenski proračun, trideset odstotkov pa žičničarji sami. To pomeni, da bo šlo do konca prihodnjega leta za pomladitev žičniških naprav od devetdeset do sto milijonov evrov. Toliko denarja niso še nikoli doslej investirali v žičniško infrastrukturo.
Razpisne omejitve izločile
manjše naložbe
Na javni razpis za posodobitev gorskih centrov so se prijavili Mariborsko Pohorje, Trije kralji, Kope, Golte, Krvavec, Cerkno, Straža Bled, Kanin, Kranjska Gora, Vogel, Rogla in Velika planina. Po nepreverjenih informacijah naj dva med njimi ne bi dosegla praga zahtevanih točk, to je 60 od 100 možnih. Med prijavljenimi na razpis je tudi občina Bovec, saj je naložba v novo krožno kabinsko žičnico na Kaninu nujna, kajti prihodnje leto bo stara že petdeset, sredi leta pa ji poteče uporabno dovoljenje. Ta naložba je ocenjena na 25 milijonov evrov, skupaj s potrebnimi spremljajočimi objekti celo na 40 do 45 milijonov. Toda najvišji možni znesek, ki ga lahko prejme posamezni prijavitelj, je zgolj osem milijonov evrov. To pomeni, da razpis Kaninu ni pisan na kožo. Ali je bil uspešen vsaj z osemmilijonskim zneskom, Manuela Božič Badalič, direktorica podjetja Sončni Kanin, ki je upravljalec žičniških naprav na najvišje ležečem slovenskem smučišču, včeraj še ni vedela.
Precejšnih kritik je bilo deležno tudi razpisno določilo, da mora biti vrednost projekta, s katerim se nekdo poteguje za njegovo sofinanciranje, najmanj dva milijona evrov. Tako nekateri, ki bi se na razpis lahko prijavili, tega niso storili, saj bi bili sposobni izpeljati finančno bistveno skromnejšo naložbo. Žičničarji so se pritoževali tudi nad zelo kratkim rokom za oddajo vlog, kajti javni razpis je bil objavljen 31. decembra 2021, nanj pa bi se morali po prvi različici prijaviti že do 10. februarja. MGRT je rok za oddajo vlog najprej podaljšal na 28. februar, nato pa na 7. marec, kajti tik pred zaključkom razpisa so pri sklopu A odkrili napako v formuli za izračun finančne vrzeli za določitev najvišjega zneska sofinanciranja.
