V uredništvu N. N. z zaskrbljenostjo ugotavljamo, da imena naših političnih strank niso prav nič skladna z njihovim početjem. Včeraj smo v našem časopisu recimo poročali, da imajo poslanci v stranki Gibanje Svoboda omejeno gibanje z zelo malo svobode. Ampak glavna stranka koalicije še zdaleč ni edina pri tej neskladnosti: tudi Socialni demokrati niso kaj prida socialni, Levica pa je »leva« le v smislu, da njeni člani niso najbolj »produktivni«.

No, saj jim tudi v prejšnji vladi ni šlo kaj bolje: Slovenska demokratska stranka je imela največji deficit ravno pri demokraciji, »Nova« Slovenija odkrito propagira najbolj »stare« ideje, Stranka Mira Cerarja (SMC) pa je ostala brez – Mira Cerarja. Edini stranki, ki sta ostali zvesti sebi, sta Stranka Alenke Bratušek in Lista Marjana Šarca, pa še to zgolj zato, ker onkraj »sebe« tam ni bilo veliko članstva. Aja, pa še propadli sta na koncu oziroma se zlili v Gibanje Svoboda. Pa smo spet na začetku zgodbe.