Pri letošnji žetvi pšenice se izpolnjujejo črnoglede napovedi pridelovalcev. Kot kaže, bo v skladu s pričakovanji izpad letošnjega pridelka pšenice zaradi neugodnih vremenskih razmer od 10- do 20-odstoten. Tudi odkupne cene se letos gibljejo od 165 do 225 evrov za tono pšenice, kar je velik upad glede na lani, ko so kmetje za tono pšenice dobili od 330 do 360 evrov.
Predsednik komisije za odkup in prodajo žit Franc Küčan pravi, da je pri odkupovalcih še vedno prisotna bojazen pred večjim vdorom poceni ukrajinske pšenice in moke: »S tem slabijo konkurenčnost domačih mlinarjev v primerjavi s peki. Zato vnovič zahtevamo od države, da vzpostavi nadzor nad tem, ali ukrajinski pridelki ustrezajo strogim slovenskim standardom pridelave. Po zadnjih navodilih pristojnih inšpektorjev morajo slovenski kmetje na določenih odkupnih mestih podati celo pisno izjavo, katera škropiva so uporabljali pri pridelavi in kdaj. Medtem pa se ukrajinska pšenica uvaža brez nadzora.« Po njegovih besedah bodo imeli kmetje letos pri pšenici izgube za okoli 500 evrov na hektar. Država je pri tem napovedala pomoč, za katero bi namenila tudi 1,2 milijona evrov evropskih sredstev. Küčan pravi, da naj bi po neuradnih informacijah celotna pomoč pridelovalcem pšenice skupaj z državnim deležem znašala 3,5 milijona evrov, a opozarja, da bo to bistveno premalo, na kar so že opozorili tudi kmetijsko ministrstvo: »Kmetje bi morali dobiti nadomestilo v višini 100 evrov za tono, da bi si lahko pokrili letošnje stroške. Poleg manjšega pridelka bo slabša tudi kakovost; skoraj bi bilo boljše, če kmetije letos pšenice sploh ne bi pridelovale. Letošnja žetev je popoln poraz za kmete,« je še povedal Küčan.
Pojbič: Ukrajinsko blago še naprej prodajajo pod vsako ceno
Direktor Mlinopeka Karel Pojbič pravi, da so doslej odkupili že 6500 ton pšenice od domačih pridelovalcev. Pri tem imajo v zalogi še 5000 ton lanskoletnega pridelka, zato bodo letos od domačih pridelovalcev odkupili največ 10.000 ton pridelka. »Še vedno ne vemo, za koga sploh kupujemo. V razmerah, ko ne vemo, za koga bomo predelovali, ne moremo kupiti večjih količin pšenice, ker je to veliko tveganje, saj se lahko zgodi, da bo na trg prišla še cenejša ukrajinska moka. Ukrajina je v vojni in tam ni nobenega nadzora nad tem, kaj se dogaja na tem področju; to pšenico bodo še naprej prodajali pod vsako ceno. Pri tem še naprej nihče ne intervenira, ne vem, kdaj se bo to končalo.« Kakovost pšenice, ki jo odkupujejo, je v primerjavi s prejšnjimi leti nekoliko slabša, a ne bistveno, pravi. Pojbič je pred žetvijo povedal, da se bodo pri odkupnih cenah ravnali po tistih na Hrvaškem, kjer znašajo od 150 do 200 evrov za tono pšenice.
V skupini Panvita, v kateri pridelujejo pšenico na 1250 hektarjih, so prav tako že poželi večino letošnjega pridelka, je pojasnil član uprave Branko Virag. Tudi sami imajo od 10- do 20-odstotni izpad pridelka in povprečno kakovost pridelka.
Od pričakovanja rekordne letine do podpovprečne
V času žetve je bilo prejšnji teden tudi nekaj krajših prekinitev opravil zaradi neviht. Specialist za poljedelstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu (KGZ) Murska Sobota Boštjan Ferenčak pravi, da je poškodovanost različna od njive do njive. Nanjo so vplivale tudi posledice spomladanskega obilnega deževja, zaradi katerega niso mogli povsod pravočasno opraviti vseh potrebnih agrotehničnih opravil. »Na območju, kjer je bilo največje neurje, je izpad izredno velik, ker so žita zrela in so v času žetve v zelo občutljivi fazi, zato hitro pride do polege in izpadanja zrnja.« Tudi Ferenčak poudarja, da bodo glede na nizke odkupne cene in slabši pridelek kmetje letos težko pokrili stroške pridelave, ki so izjemno visoki: »Stroški energije, gnojil, semen in zaščite so se v zadnjem letu izredno povečali.« Še večji izpad, ponekod tudi do 30-odstoten, je bil pri letošnjem pridelku ječmena, ki so ga že poželi.
Na območju Dravskega in Ptujskega polja bo letošnja letina prav tako podpovprečna, izpad pridelka pa bo okoli 20-odstoten, ocenjuje svetovalec za poljedelstvo pri KGZ Ptuj Ivan Brodnjak. »To je posledica neurij, poplav in močne prisotnosti bolezni pri rastlinah, pa čeprav je bila v osnovi klima zelo ugodna za pridelavo. Jeseni je bila možna pravočasna setev, spomladi je bilo vreme ustrezno hladno, zato smo pričakovali rekordno letino. Nato je v času po cvetenju nastopilo deževje, kar je povzročilo izjemno močan napad bolezni.«
