Predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan je junija 2016 izdala odločbo, s katero je upravni sodnici Petri Stanonik Bošnjak zamrznila sodniško funkcijo, tako da soprogi slovenskega predstavnika na Evropskem sodišču za človekove pravice (ESČP; zdaj tudi podpredsednika tega sodišča) Marka Bošnjaka, ki je skupaj z otroki sledila možu v Strasbourg, sodniška funkcija miruje do konca maja 2025. Odločba je zanimiva, saj zakon o sodniški službi določa, da sodnikom funkcija lahko miruje, če so imenovani oziroma izvoljeni na kopico položajev, od poslanca do predsednika republike, od varuha človekovih pravic ali predsednika KPK do sodnika mednarodnega sodišča ... Nikjer pa zakon o sodniški službi ne predvideva, da bi sodnikom funkcija lahko mirovala, če se znajdejo v vlogi zakonca, ki se zaradi partnerjeve funkcije seli iz Slovenije in sodniške službe ne more več opravljati.
Kot je razvidno iz obrazložitve odločbe, je sodnica Petra Stanonik Bošnjak v predlogu za mirovanje sodniške funkcije opozorila, da zakon o sodniški službi ne ureja konkretne situacije, tako da gre za pravno praznino, ki jo je mogoče zapolniti z zakonom o zunanjih zadevah. Ta v svojem 51. členu določa, da ima zakonec diplomata, ki je na delu v tujini, za čas bivanja v tujini pravico do suspenza pogodbe o zaposlitvi. Čeprav je omenjeni člen namenjen le zakoncem diplomatov in strokovno-tehničnih uslužbencev (na veleposlaništvih). »Sodnik ESČP sicer res deluje na sodišču v osebnem svojstvu, vendar je pri izvolitvi bistven prav nacionalni element. Dalje je treba poudariti, da sodniki skupaj s svojimi zakonci in mladoletnimi otroki uživajo diplomatsko imuniteto in privilegije povsem enako kot diplomati po diplomatskem pravu,« predlog sodnice povzema odločba, ki je predlogu tudi ugodila.
Razlike in podobnosti
Tudi predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan je v obrazložitvi odločbe zapisala, da so diplomati javni uslužbenci, ki so zaposleni na zunanjem ministrstvu, sodnik ESČP pa deluje samostojno. Toda: »Za odločitev v zadevi je bistveno, da oboji delujejo v imenu Republike Slovenije in imajo diplomatsko imuniteto, zaradi česar je njihov položaj medsebojno primerljiv. Posledično to pomeni, da je primerljiv tudi položaj njihovih zakoncev, kar se tiče pravic, ki jim jih daje zakon o zunanjih zadevah.« Tako je zapisala predsednica sodišča in poudarila, da je zato odločala o mirovanju sodničinih pravic in obveznosti, ki izhajajo iz njenega službenega razmerja, in ne o mirovanju funkcije po scenarijih, ki predvidevajo mirovanje sodniške funkcije po 40. členu zakona o sodniški službi.
Za pojasnila, ali je mogoče določbe, ki se nanašajo na diplomate, uporabiti tudi v primeru mednarodnih sodnikov, smo se obrnili tudi na ministrstvo za zunanje zadeve. Tam so nam najprej pojasnili, da 51. člen zakona o zunanjih zadevah »jasno govori o zakoncu oziroma zunajzakonskem partnerju diplomata oziroma strokovno-tehničnega uslužbenca«. Ko smo jih prosili za komentar konkretne odločbe, pa so nam odgovorili, da ne morejo presojati zakonitosti ali pravilnosti pravnih aktov drugih državnih organov.
Tožba zaradi prepovedi
pridobitne dejavnosti
Predsednica upravnega sodišča Jasna Šegan je kasneje na sodni svet zoper Petro Stanonik Bošnjak podala pobudo glede kršitve načela nezdružljivosti sodniške funkcije. Soproga sodnika ESČP je namreč vmes začela delati za Uefo (vodi jo znan slovenski odvetnik Aleksander Čeferin, pri katerem je pred odhodom v Strasbourg delal tudi Marko Bošnjak) in je v Sloveniji tudi odprla svoj s. p. Ker sodniki ne smejo opravljati pridobitne dejavnosti, je sodni svet sprejel sklep, da bo sodnici sodniška funkcija dokončno prenehala, če se ne odreče pridobitni dejavnosti.
Petra Stanonik Bošnjak odločbo sodnega sveta izpodbija s tožbo pred vrhovnim sodiščem. Med drugim meni, da prepoved opravljanja pridobitne dejavnosti v njenem primeru ne more veljati, saj če kot sodnica med mirovanjem funkcije ne more uživati pravic sodniške funkcije, zanjo tudi obveznosti ne morejo veljati. V nasprotnem primeru bi zakonodaja posegla v pravico do svobode dela, pravice v zvezi z vzdrževanjem otrok in druge pravice, tako da bi bil takšen zakon protiustaven.
