Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad) je Kmetijskemu gospodarstvu (KG) Lendava z 31. decembrom 2020 odpovedal zakupno pogodbo za 2149 hektarjev državnih zemljišč. Od tega jih je 85 hektarjev dalo v obdelavo kmetom, katerih zemljišča so po arbitražni razsodbi ostala na hrvaški strani meje. Sklad je zoper KG Lendava vložil tožbo za vrnitev nepremičnin v posest in z njo uspel. Da mora podjetje skladu vrniti vsa zemljišča, je letošnjo pomlad najprej odločilo okrajno sodišče v Lendavi, po pritožbi KG Lendava pa je sodbo sodišča prve stopnje nedavno potrdilo še višje sodišče v Mariboru.
Majcnova se je uprla poravnavi v prid zakupnikov
Podjetje KG Lendava je tretji največji zakupnik in obdelovalec državnih kmetijskih zemljišč, takoj za Perutnino Ptuj Agro in Panvito. Lani je skladu za 2059 hektarjev površin plačalo 315.210 evrov zakupnine ali 153,1 evra na hektar. Spor med skladom in KG Lendava se je razplamtel zaradi kmetov, katerih zemljišča so po arbitražni razmejitvi pristala na hrvaški strani meje. Država se je z zakonom obvezala, da jim bo do konca leta 2022 v Sloveniji zagotovila primerljiva nadomestna zemljišča. Zakon določa, da jih mora priskrbeti sklad, če ne gre drugače, z delno odpovedjo pogodbe zakupniku, ki ima v zakupu več kot sto hektarjev državnih zemljišč. Največji zakupnik na tem območju je podjetje KG Lendava, ki pa se po navedbah takratne direktorice sklada Irene Majcen ni hotelo odreči okoli sto hektarjem zakupljenih zemljišč. Sklad mu je posledično odpovedal zakupno pogodbo za vseh več kot dva tisoč hektarjev državnih zemljišč, kolikor jih je obdeloval.
Ker podjetje nepremičnin ni hotelo vrniti v posest, je sklad to od njega terjal po sodni poti. »Prek odvetnice smo mu ponudili poravnavo. Če bi popustilo pri zemljiščih za kmete, bi mi popustili pri odpovedi celotne pogodbe. Obdržalo bi torej vsa druga zemljišča razen tistih sto hektarjev, vendar poravnave ni sprejelo, zato ga sklad toži za prepustitev celotne posesti,« nam je pred časom pojasnila Irena Majcen, ki je morala, tako je zatrjevala, prav zaradi KG Lendava in KŽK Kranj predčasno zapustiti direktorsko mesto na skladu. »Na sestanku pred približno tremi tedni je minister Jože Podgoršek od mene zahteval, da je treba spor s KŽK in KG Lendava rešiti s poravnavo v dobro teh podjetij, sama pa menim, da je treba to rešiti tako, da tudi kmetje kaj dobijo. Postopke proti KŽK in KG Lendava smo začeli voditi še v času, ko je bil Jože Podgoršek državni sekretar na kmetijskem ministrstvu, zato je bil o vsem obveščen in se je strinjal. Pred kakšnim mesecem pa je nenadoma obrnil ploščo. Kapital očitno obvladuje politiko,« je bila novembra 2021 v izjavi za Dnevnik kritična Majcnova.
Zahtevali bodo revizijo pravdnega postopka
Obe sodišči, tako okrajno v Lendavi kot višje v Mariboru, sta pritrdili odločitvi sklada o odpovedi zakupne pogodbe KG Lendava. Ker je sodba pravnomočna, lahko podjetje v nadaljevanju uporabi le izredno pravno sredstvo. Po napovedih večinskega lastnika Jožefa Magyarja bodo to tudi storili. Prek svojega pravnega zastopnika bodo do 30. decembra vložili zahtevo za revizijo pravdnega postopka. »Zaradi arbitražne razsodbe so nam naprej odvzeli 85 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki smo jih imeli v zakupu, in jih dali v obdelavo kmetom. S tem so v 21. stoletju izvedli agrarno reformo. Če nam bodo odvzeli še preostala zemljišča, bo naše podjetje s 35 zaposlenimi, ki je največji tržni pridelovalec žit v državi, najverjetneje šlo v likvidacijo. To sem sodelavcem že povedal,« je nad razpletom sodnega spora ogorčen Jožef Magyar.
Na kmetijskem skladu so nam pojasnili, da je imela družba KG Lendava v zakupu 2150 hektarjev državnih zemljišč, danes jih ima še nekaj več kot sto hektarjev. Zanje se namreč doba zakupa še ni iztekla. Nekaj več kot dva tisoč hektarjev zemljišč, ki jih je doslej obdelovalo to podjetje, bo sklad z javni razpisom oddal v ponovni zakup. Toda Jožef Magyar je prepričan, da bo okoli 70 odstotkov teh površin ostalo neobdelanih, saj so po njegovih navedbah tako slabe kakovosti, da za kmete ne bodo zanimiva.
