Kot je za STA povedal poveljnik Civilne zaščite za Gorenjsko Klemen Šmid, so gasilci in vojaki plaz nadzirali celo noč, z nadzorom pa nadaljujejo še naprej. Danes so si plaz natančneje ogledali tudi geologi, medtem ko je bilo v ponedeljek za to še prenevarno. V plazu je sicer še vedno veliko vode, ki teče po plazini in spodjeda brežino, je pojasnil Šmid.
Ni še jasno, kakšna bo usoda dveh objektov Vojašnice Boštjana Kekca, ki ju spodjeda plaz, ali bosta obstala ali pa se bosta ob nadaljnjem spodjedanju zemljine zapeljala po plazu. En objekt ni v uporabi, v drugem pa je vojaško skladišče, vendar v njem ne hranijo nevarne opreme. V nobenem od obeh objektov ni osebja.
Kot je povedal podpolkovnik Slovenske vojske in poveljnik vojašnice Danilo Klinar, so že v ponedeljek zvečer na podlagi ocene geologov izpraznili najbolj ogrožen objekt. Opremo, ki je bila v skladišču, so prestavili v druga skladišča. Že pred tem pa v njem ni bilo nikakršnih nevarnih stvari. Kot je pojasnil Klinar, gre za opremo, ki ni za odpis, nima pa več takšne vrednosti, da bi bila tehnično varovana. Dodal je, da je dostop do obeh ogroženih objektov zavarovan, saj je treba preprečiti kakršnekoli poškodbe ali ogrožanje oseb. Plaz pa skupaj z drugimi pristojnimi službami neprestano opazujejo in na podlagi ugotovitev načrtujejo nadaljnje aktivnosti.
Objekta v tem času ni mogoče varno odstraniti
Andrej Novak iz Geološkega zavoda Slovenije je pojasnil, da če bo plaz napredoval v smeri objekta, potem objekt lahko zgrmi po pobočju navzdol. Objekta v tem času ni mogoče varno odstraniti, saj se na aktivnem plazu ni varno zadrževati. Kot je povedal, so od ponedeljka do danes tako na levem kot na desnem boku plazu dogajali premiki, tako da območje zaenkrat še ni varno.
Pojasnil je, da je glavni krivec za plaz podzemna voda, ki se zadržuje na stiku neprepustne in prepustne gmote. »Dokler voda iz izvirov ne bo prenehala teči, do takrat zadrževanje na tem območju ne bo varno. Lahko pride do nadaljnjega drsenja. Ko bo voda uplahnila, pa se lahko zadeve naprej rešujejo,« je dejal.
Opozoril je, da gre za zelo velik plaz, zato tudi ne smejo zanemariti možnosti zajezitve Save Bohinjke ob morebitnem nadaljnjem večjem zdrsu zemljine. V ponedeljek je zemljina za kratek čas zasula in zajezila strugo, kar je bilo vidno tudi s podatkov o pretoku Save Bohinjke na vodomerni postaji v Bodeščah, nekaj kilometrov dolvodno od plazišča.
»K sreči je bila moč Save Bohinjke ta čas dovolj velika, pretok je bil dobrih 150 kubičnih metrov na sekundo, da je prebila plazino in ponovno vzpostavila rečni tok,« je poročala Agencija RS za okolje.
Situacijo bodo še naprej spremljali
Poveljnik štaba Civilne zaščite Bled Jožef Smole je napovedal, da bodo situacijo še naprej spremljali. Če bi se zaradi razmočene zemljine znova usul večji plaz, bodo morali ukrepati najprej z varovanjem mostov, ob večjem obsegu pa bi morali verjetno evakuirati tudi nekaj hiš, ki so najbližje vodi. »Upamo, da do tega ne bo prišlo,« je dejal in dodal, da današnja situacija izvirov zaledne vode v primerjavi s ponedeljkovimi že kaže upad vode.
Plaz, ki se je na približno hektar veliki površini sprožil v ponedeljek zgodaj popoldne, je podrl tudi daljnovod, zaradi česar je bila motena oskrba z električno energijo v naseljih Kupljenik, Obrne in Bohinjska Bela, Elektro Gorenjska pa je vzpostavil začasno napajanje z agregatom.
