»Tu imate vse, kar potrebujete, da boste nadaljevali življenje po pravi poti. Izkoristite možnosti in priložnosti, ki jih imate, vključno z dokončanjem šolanja. Skupaj z vami bomo tudi mi ponosni na vaš uspeh,« je mladoletne, ki v prevzgojnem domu v Radečah, teh je trenutno 14, zanje pa skrbi 41 zaposlenih, nagovorila pravosodna ministrica Andreja Katič. Posebej je izpostavila, da zapiranje mladoletnikov, starih do 16 let, ni prava pot, in da je veliko možnosti za izboljšave na področju naslavljanja mladoletniške kriminalitete, ki jih je treba izkoristiti. »Treba se je ukvarjati tudi z razlogi, ki nekoga pripeljejo do tega, da prekorači mejo. In se vprašati, v kakšnih razmerah živi in kam bo šel po prestani kazni. Nič ne pomaga resocializacija, če se nekdo vrne v okolje, kjer sta alkohol in nasilje. Zato moramo pri reševanju teh težav nasloviti vse, od centrov za socialno delo do policije, šolskega in zdravstvenega sistema, tožilstva, šele zadnje v vrsti je naše ministrstvo,« je povedala ministrica, ki ob tem poudarja, da je v naši družbi žal preveč nasilja, nestrpnosti in sovraštva. V Radečah si je ogledala prostore doma v nekdanji graščini iz 16. stoletja. Uprava za izvrševanje kazenskih sankcij jih od reda hčera krščanske ljubezni svetega Vincencija Pavelskega najema za prevzgojo mladoletnih, starih od 14 do 23 let, ki jim sodišče izreče vzgojni ukrep. V letih od ustanovitve do danes se je tu izmenjalo več kot 2800 mladostnikov.
Z mladimi delajo individualno
»Večina je tu zaradi kaznivih dejanj, povezanih z nasiljem. Izstopa nasilje v družini; en fant je pri nas tudi zaradi spolnega nasilja. Pomagamo jim pri resocializaciji in izobraževanju. Od vsakega posameznika pa je odvisno, koliko je pripravljen sodelovati in kakšen interes ima, da se vrne na pravo pot,« je povedala direktorica prevzgojnega doma Viktorija Erpič. Kot je dodala, z mladoletnimi delajo individualno. Prav to, da se posvečajo vsakemu posebej, očitno dobro vpliva na zaprte mladoletnike, saj bivanje v domu opisujejo v presežkih, čeprav so »pod ključem«. Rešetk na oknih ni le na odprtem oddelku, kamor pridejo po določenem programu – ko dokažejo, da so vredni zaupanja.
Dvaindvajsetletni Danijel je v Radečah že dobri dve leti. »Vem, da sem v preteklosti delal napake. Nekaterim ljudem sem povzročil trpljenje, ko sem jih v pretepu poškodoval. Tu delam v kovinarski delavnici, hodim v fitnes in telovadnico. Upam, da si bom zunaj našel primerno službo, si najel stanovanje in zaživel na novo. Tu sem naredil tudi izpit za avto,« se je pohvalil mladenič, ki je pretekli konec tedna prvič preživel na prostosti. Dobre izkušnje z bivanjem v Radečah ima tudi 18-letni Omar, ki je tja prišel z Gorenjskega. Skupaj z Danijelom je ob dnevu odprtih vrat prevzgojnega doma povezoval krajšo prireditev in se mnogim vtisnil v spomin s svojim »radijskim« glasom. »Tu sem šele tri mesece in sem bolj nov,« je dejal in dodal, da so ga v zavod pripeljali prepovedane droge in neizvrševanje že izrečenih ukrepov. »Najprej sem bil v vzgojnem zavodu Logatec, zdaj sem v Radečah. A tu je veliko bolje,« je razložil. Pohvalil je tako pravosodne policiste kot vzgojitelje in pedagoge, ki pomagajo pri resocializaciji. »Tu sem spoznal, kako pomembna je družina. Sem pa zapadel v družbo, ki je name slabo vplivala,« je še povedal Omar, ki bo v Radečah še devet mesecev.
»Pomivam, kuham, to me veseli«
Med 14 mladimi je tudi 19-letni Samir. »Tu sem pristal zaradi nasilja. Pretepal sem se. Že čez en mesec bom zunaj in upam, da se ne bom vrnil na stara pota,« je povedal mladenič iz Šentjerneja, ki veliko časa preživi v mizarski delavnici, saj ga delo z lesom pomirja in veseli. Pozneje nam je v delavnici pokazal nekaj izdelkov, ki so nastali pod njegovimi rokami.
Pornografija in droge pa so v Radeče pred pol leta privedle 16-letnega Zdravka. Sodišče mu je izreklo triletni vzgojni ukrep. »Tu delam v kuhinji, pomivam posodo, kuham in moram reči, da me vse to zelo veseli. Ko smo se pripravljali na dan odprtih vrat, smo pekli pecivo. Saj vonjate, kako diši, kajne?« nas je povprašal mladenič, ki je trdno odločen, da bo »prišel k pameti« in da napak, ki so ga privedle v zavod, ne bo ponavljal. Nasploh je bil dan odprtih vrat priložnost, da so mladi predstavili svoje dejavnosti širši javnosti. Dišalo je po dobrotah, ki so jih ponudili obiskovalcem, razstavili so številne izdelke; pisane lesene panjske končnice so vsem gostom tudi podarili. Za spomin. Nekateri so nam z veseljem pokazali tudi, v kakšnih prostorih bivajo. Ker jih je trenutno v domu malo, imajo privilegij, da so ponekod v spalnici sami. V dnevnem prostoru je televizija, na kateri spremljajo predvsem glasbeni program.
Vedno je treba imeti eno oko zadaj …
Da je pri delu z mladimi veliko dinamike pa tudi upanja, da bodo našli pravo pot, nam je povedala vodja oddelka za vzgojo Nastja Holc, ki je v Radečah od letos; pred tem je bila na Dobu, kjer je delala z odraslimi zaporniki. »Delo z mladimi je zelo drugačno, predvsem pa je zelo odgovorno,« se strinja tudi pedagoginja Kaja Knaus. »Tu mlade učimo vse, od osnovne higiene do tega, kako hodimo ob cesti. Včasih so nekateri povsem pasivni, a jih prej ali slej pritegnemo, da se vključijo v naše aktivnosti, se izobražujejo in delajo v kateri od delavnic,« je povedala.
Damjan Sitar, eden od inštruktorjev, nam je razkazal, kako velika je njihova mizarska in kovinarska delavnica, v kateri dela od tri do šest fantov na dan. »Sodelujemo s srednjo Lesarsko šolo v Mariboru. Fantje ustvarijo izdelek, ki ga pošljemo v Maribor, kamor gredo nato na zagovor. Če so uspešni, lahko naredijo srednjo šolo,« je povedal Sitar. In dodal, da v njihovih delavnicah izdelajo vse od a do ž, kot se je izrazil. V pomoč so jim stroji. Nekateri v kovinarski delavnici so stari že več kot pol stoletja, a se da tudi z njimi izdelati tako rekoč vse. »Začnemo vedno z enostavnimi deli: včasih je treba vzeti v roke tudi metlo. Potem ideje preselimo na računalnik, izrišemo načrt, popišemo material, nato sledijo konkretna dela, razžagovanje, skobljanje, rezkanje, brušenje in nazadnje lakiranje,« je razložil Sitar. Pokazal nam je lesen sprejemni pult, ki so ga izdelali pri njih, uporabljali pa ga bodo pravosodni policisti. V prihodnje bodo veliko pohištva izdelali tudi za nov zapor v Dobrunjah. Čeprav je delavnica na prvi pogled običajna, so tudi tu na oknih rešetke, vrata pa za seboj skrbno zaklepajo.
»Hujšega incidenta v zadnjem obdobju nismo imeli, sem in tja pa smo deležni kakšne grožnje. Dejansko moraš imeti eno oko vedno zadaj,« priznava Damjan Sitar. Pravosodni policisti namreč v delavnicah niso prisotni ves čas. Ko pridejo, spremljajo dogajanje v posebnem prostoru. Mlade, ki si pridobijo zaupanje, lahko vidimo tudi v okolici prevzgojnega doma. Za košnjo imajo 3,5 hektarja veliko površino, v rastlinjaku in na gredicah pa raste vse, od jagod do solate in paradižnikov, kar vse koristno uporabijo v kuhinji za pripravo obrokov.
