Slovenske železnice in Skupina Nomago vstopata v strateško partnerstvo, sta družbi sporočili konec minulega tedna. Generalni direktor Slovenskih železnic Dušan Mes in glavni izvršni direktor Adventure Investments, del katerega je tudi Skupina Nomago, Aleš Škerlak sta podpisala kupoprodajno pogodbo, na podlagi katere bodo Slovenske železnice pridobile 50-odstotni lastniški delež Nomaga. Fiksni del kupnine znaša 15,75 milijona evrov, preostali del kupnine bo odvisen od poslovanja Skupine Nomago v prihodnjih letih. Posel mora potrditi še Agencija za varstvo konkurence (AVK). Slovenske železnice imajo 30 dni časa za priglasitev posla na AVK, sicer bo ta začela postopek po uradni dolžnosti. Slovenske železnice bodo s pogodbo pridobile tudi izključno pravico za prevzem stoodstotnega deleža Skupine Nomago do konca leta 2024, je povedal Mes.
Združitev najmočnejših
Vozni park skupine Nomago šteje okoli 700 avtobusov, ki prevažajo potnike na več kot 650 progah. Skupina je koncesionar, ki zagotavlja mestni potniški promet v Celju, Novi Gorici, Idriji, Krškem, Postojni, Velenju in Brežicah, ima sistem javne izposoje koles v 11 občinah in je tudi ponudnik letalskih vozovnic v Sloveniji. Hkrati ima Nomago v lasti oziroma upravljanju še 22 avtobusnih postajališč po Sloveniji in pet specializiranih delavnic. Skupina ima 1100 zaposlenih. Poslovni prihodki Nomaga bodo letos znašali rekordnih 86 milijonov evrov oziroma skoraj tretjino več kot v minulem letu, poslovni prihodki Skupine Nomago pa 100 milijonov evrov; ta bo ustvarila predvidoma 15,9 milijona evrov EBITDA. Skupina je tako rekoč nezadolžena.
Slovenske železnice so po drugi strani monopolist pri železniškem prevozu potnikov in prevozu tovora v državni lasti. Z okoli 525 vlaki družba Slovenske železnice – Potniški promet prepelje približno 15 milijonov potnikov na leto. Državni monopolist v železniškem prevozu torej prevzema najmočnejšega avtobusnega prevoznika v državi.
Če je doslej potnik lahko izbiral, ali bo denimo v Postojno potoval z avtobusom ali vlakom, in se odločal na podlagi bolj konkurenčnega prevoznega sredstva, od tega, kdo je hitrejši, kdo cenejši, do tega, kdo ima ugodnejši vozni red – Nomago je ravno zaradi tega uvajal hitre linije, ki so bile zelo konkurenčne vlakom – bo zdaj lahko postala potnikova izbira omejena, odvisno od poslovne strategije povezanih družb. Ker je Nomago lastnik ali upravljalec številnih avtobusnih postaj, bo lahko država prek svoje družbe pridobila nadzor tudi nad to infrastrukturo.
Ali je potemtakem ta združitev dobra novica za potnike, smo vprašali več pravnih in ekonomskih strokovnjakov. Toda ker bo posel presojala AVK, se nihče od naših sogovornikov ni želel opredeliti. Nekateri so opozorili, da bi lahko imel posel značilnosti vertikalne integracije, ki je po slovenski zakonodaji prepovedana, saj lahko vertikalno integrirano podjetje zlorablja svoj položaj in manipulira s potrošniki, a za tako sodbo bi bila potrebna presoja cele vrste dejavnikov in obsežna analiza. Predvsem pa to, da Slovenske železnice prevzemajo delež Skupine Nomago, ni unikaten primer, je le še eden v vrsti podobnih prevzemov, ki so se v zadnjem desetletju zgodili v Evropi.
Najmočnejši zadnji prevzem
Eden najbolj ključnih strateških poslov na evropskem prometnem trgu je bil sklenjen avgusta 2010, ko je nemški železniški operater Deutsche Bahn (DB) prevzel britanskega avtobusnega in železniškega operaterja Arriva. Posel je bil vreden 1,9 milijarde evrov. S prevzemom je nastal največji evropski železniški in avtobusni konglomerat. Posel je pomemben tudi zato, ker je bil prvo znamenje liberalizacije evropskega trga potniških prevozov. Evropska komisija je združitev odobrila, a se je moral DB zavezati, da bo do konca leta 2010 odsvojil vse Arrivine železniške in avtobusne dejavnosti v Nemčiji. Če tega ne bi storil, bi lahko DB s prevlado zlorabljal pravila konkurence na nemškem trgu prevozov, je presodila evropska komisija.
Po prevzemu je Arriva postala hčerinska družba DB UK Holdings Limited s sedežem v Londonu. DB, ki deluje v 130 državah, ima danes slabih 40 milijard evrov prihodkov (v času prevzema jih je imel dobrih 35 milijard). Arriva, ki upravlja avtobusne in železniške operacije v 12 državah, je imela v času prevzema 4,3 milijarde evrov prihodkov ter vozni park z okoli 8500 avtobusi in 370 vlaki v celinski Evropi ter 42.300 zaposlenih. Z okoli 6300 avtobusi in dvema železniškima franšizama je bilo podjetje tudi eno največjih operaterjev javnega prevoza v Veliki Britaniji.
Marca je švedska prevozniška skupina VR Group, po vsebini storitev podobna Slovenskim železnicam, objavila namero za prevzem švedskega dela skupine Arriva, nacionalnega železniškega in avtobusnega prevoznika Arriva Sverige. Posel je zaradi statusa obeh družb zelo podoben uvodoma opisani združitvi na slovenskem trgu. Arriva Sverige je tretji največji železniški in četrti največji avtobusni operater na Švedskem. Na leto prepelje več kot 170 milijonov potnikov. VR Group je skupina v finski državni lasti in združuje več družb, ki izvajajo storitve javnega prevoza potnikov v medkrajevnem in mestnem prometu z vlaki, avtobusi in tramvaji, hkrati pa tudi logistične storitve za gospodarski sektor in skrbi za vzdrževanja železniškega voznega parka. Po prevzemu bo Arriva Sverige postala hčerinsko podjetje v okviru skupine VR. Posel bo sklenjen predvidoma julija in ga bodo morali pred sklenitvijo odobriti tako nadzorniki Deutsche Bahn kot nemško zvezno ministrstvo za digitalni promet in transport.
