EU je iz fosilnih goriv med letošnjim januarjem in junijem proizvedla 410 teravatnih ur električne energije, kar je za 17 odstotkov oziroma za 86 teravatnih ur manj kot v enakem obdobju leta 2022, so ugotovili v evropskem energetskem mislišču Ember. K temu je zlasti prispeval padec proizvodnje iz fosilnih goriv na Portugalskem, v Avstriji, Bolgariji, Estoniji in na Finskem, kjer so iz premoga proizvedli za tretjino manj elektrike kot v enakem obdobju lani. »Štirinajst držav je doseglo najmanjši obseg proizvodnje elektrike iz fosilnih virov v tem obdobju, pri čemer so imele Avstrija, Češka, Danska, Finska, Italija, Poljska in Slovenija najmanjšo proizvodnjo elektrike iz fosilnih virov vsaj od leta 2000,« so izpostavili v Emberju. K slovenski statistiki je prispevala večkratna načrtovana ustavitev šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj: najprej so ga zaradi netesnosti ustavili marca, nato pa zaradi zamenjave računalniške opreme in nadgradnje programske opreme še konec aprila ter ga ponovno zagnali šele sredi maja.

Sicer pa je velik del upada deleža umazane energije predvsem posledica manjše porabe električne energije zaradi zelo visokih cen plina in elektrike v začetku leta ter ohlajanja gospodarske in industrijske aktivnosti, kar samo po sebi ni ne trajnostno ne zaželeno.

Sonce konkurira premogu

»Proizvodnja električne energije iz premoga se je medletno zmanjšala za osupljivih 23 odstotkov – v primerjavi s 13 odstotki pri plinu – in je v EU maja prvič v zgodovini obsegala manj kot 10 odstotkov. Maj in junij sta bila meseca z najmanjšo porabo premoga v zgodovini,« so ugotovili v Emberju. Tudi uvoz ruskega plina v EU se je zaradi nedelovanja plinovoda Severni tok zmanjšal za 75 odstotkov, in sicer s 50 milijard kubičnih metrov v prvi polovici leta 2022 na 13 milijard v letošnjem letu.

Delež proizvodnje električne energije iz vetrnih in sončnih elektrarn medtem narašča: sončne elektrarne so pridelale za 13 odstotkov, vetrne pa za 5 odstotkov več električne energije kot v enakem obdobju lani. To je posledica tega, da je v sistem priklopljenih vse več sončnih elektrarn: v prvih šestih mesecih leta so denimo v Nemčiji v sistem priključili za 6,5 gigavata sončnih elektrarn, za več kot 2,5 gigavata v Italiji in za dva gigavata tudi na Poljskem. Trend se v jesenskem času nadaljuje.

Vetrnic manj kot panelov

Vetrne elektrarne so proizvedle za 10 teravatnih ur več električne energije kot v enakem obdobju lani. To skromno povečanje je posledica prav tako skromnih moči novih vetrnih elektrarn, ki so bile v tem obdobju priključene v evropski elektroenergetski sistem. Ember za to krivi dolgotrajne upravne postopke v marsikateri državi (izpostavlja Poljsko) in naraščajoče cene tehnologije. Ne glede na to je proizvodnja elektrike iz vetrnih in sončnih elektrarn zajemala več kot 30 odstotkov skupne proizvodnje električne energije v EU v maju in juliju; v obeh mesecih je delež energije iz obnovljivih virov presegel delež energije, proizvedene iz premoga. »V prvih šestih mesecih leta je 17 držav proizvedlo rekordne deleže energije iz obnovljivih virov, pri čemer sta Grčija in Romunija prvič presegli 50-odstotni delež, Danska in Portugalska pa 75-odstotni delež energije, proizvedene iz obnovljivih virov. V Nemčiji, kjer so svoj energetski prehod utemeljili zlasti na tovrstnih virih, se večino leta še vedno zanašajo na premog, julija pa jim je prvič v zgodovini iz obnovljivih virov uspelo proizvesti 49 odstotkov doma proizvedene električne energije,« so zapisali.

Proizvodnja hidroelektrarn se je v prvi polovici leta povečala za 11 odstotkov oziroma za 15 teravatnih ur. K temu je prispevala bistveno večja proizvodnja v južni Evropi in baltskih državah. Vendar pa je proizvodnja evropskih hidroelektrarn od leta 2000 vse slabša in nestabilna, v zadnjih letih zlasti zaradi hudih suš v večjem delu Evrope. Proizvodnja električne energije iz jedrskih elektrarn je medtem upadla za 3,6 odstotka oziroma za 11 teravatnih ur. Razlog je skoraj izključno v ustavitvi zadnjih treh nemških jedrskih elektrarn, pa tudi v slabšem delovanju cele vrste francoskih jedrskih blokov.

Dragi energenti, draga energija

Cene plina v EU so padle s kriznih vrednosti, vendar v primerjavi s tistimi pred začetkom plinske krize ostajajo povišane. Povprečna cena megavatne ure je bila tako v prvi polovici letošnjega leta v EU 44 evrov, kar je več kot 50 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani, ko je bila cena megavatne ure v povprečju 97 evrov (a še vedno za 100 odstotkov več kot v prvi polovici leta 2021). »Pričakujemo, da bo cena plina ostala na tej ravni do konca leta,« predvidevajo v Emberju. V slovenskem statističnem uradu so objavili novico, da so se cene zemeljskega plina v drugem letošnjem četrtletju v primerjavi s prvim za gospodinjske odjemalce zvišale za dva odstotka, za negospodinjske pa znižale za 28 odstotkov.

Cene premoga na borzi v Rotterdamu so v povprečju znašale 134 dolarjev (124,91 evra) na tono. Za primerjavo: v prvi polovici leta 2022 so znašale 275 dolarjev (256,34 evra) na tono. Zaradi cen energentov so tudi cene električne energije visoke in so v prvi polovici leta v povprečju znašale 107 evrov za megavatno uro (to je za 40 odstotkov manj kot v enakem obdobju leta 2022, ko je megavatna ura električne energije stala 185 evrov). Po podatkih slovenskega statističnega urada se je elektrika v drugem četrtletju v primerjavi s prvim za gospodinjske odjemalce podražila za sedem odstotkov, za negospodinjske pa pocenila za štiri odstotke.

Varčevanje, a ne v Sloveniji

Ena od posledic visokih cen energije je bilo tudi skoraj 5-odstotno zmanjšanje povpraševanja po električni energiji v prvih šestih mesecih leta, kar se je med drugim zgodilo zaradi evropskih ukrepov za zmanjševanje porabe. V Sloveniji, kot je znano, evropskega cilja, ki je 15-odstotno zmanjšanje porabe, nismo dosegli. Padec industrijskega povpraševanja je bil medtem še posebej očiten v Nemčiji, kjer je proizvodnja energetsko intenzivnih panog upadla za petino, glede na povprečje leta 2021. Toda z vse večjo elektrifikacijo se bo povpraševanje po električni energiji kvečjemu povečalo.

​»V preteklem letu so bile cene električne energije v tem obdobju precej višje od trenutnih in ne pričakujemo, da bi cene v letošnji jeseni lahko dosegle lanske cene v tem obdobju. Seveda ob predpostavki, da na globalni ravni ne bo prišlo do večjih geopolitičnih tenzij in motenj pri dobavi energentov. Slovenski trg je dobro vpet v evropski trg električne energije in plina, zato so veleprodajne cene v Sloveniji močno odvisne od cen na evropskih trgih, tržne maloprodajne cene pa jim sledijo z zamikom,« so pred časom povedali v Holdingu Slovenske elektrarne.