Znani so najnovejši rezultati redne mednarodne raziskave znanja matematike in naravoslovja (TIMSS 2023). Ob osemindvajsetletni meritvi trendov predstavlja omenjena raziskava svetovni standard za primerjave šolskih sistemov in združuje podatke, zbrane od učencev, staršev, učiteljev in ravnateljev šol, ter splošne informacije o nacionalnih izobraževalnih sistemih in učnih načrtih.
V raziskavi, ki je potekala med četrtošolci oziroma desetletniki po svetu in jo v naši državi koordinira Pedagoški inštitut, je sodelovalo več kot 360.000 učencev iz več kot 12.000 šol iz 59 držav. Pri nas je sodelovalo 4746 učencev četrtega razreda iz 149 šol.
Z najvišjimi povprečnimi dosežki pri matematiki so se ponovno izkazali učenci iz vzhodne Azije: Singapurja, Tajvana, Koreje, Hongkonga in Japonske, pri naravoslovju pa so bili najuspešnejši učenci iz Singapurja, Koreja, Tajvana in Turčije. Četrtošolci iz Slovenije so se s svojimi povprečnim matematičnim dosežkom uvrstili na sredino lestvice in so uspeli prehiteti le dve evropski državi, Francijo in Španijo. Povprečni naravoslovni dosežek slovenske učence umešča na prehod v drugo tretjino sodelujočih držav in je na lestvici držav umeščen višje kot matematični dosežek.
Brez znanja bistvenih vsebin
Po besedah raziskovalke in nacionalne koordinatorke raziskave v Sloveniji Barbare Japelj Pavešić s Pedagoškega inštituta je naša država po 20 letih naraščajočih trendov znanja od leta 1995 do 2015 prvič doživela padec v znanju četrtošolcev na raven iz leta 2011, tako v matematiki kot v naravoslovju: »Slovenija je bila leta 2015 med redkim državami, ki do tega leta v TIMSS nikoli ni doživela padca dosežkov. V TIMSS 2023 so matematični dosežki od leta 2015 manjši za 6 točk in naravoslovni za 17 točk.«
Raziskovalka je pojasnila, da je analiza učnega načrta iz matematike v naši državi pokazala, da ta do vključno četrtega razreda ne vsebuje veliko vsebin, ki so bile del preizkusa TIMSS: »Izstopajo učenje računanja z ulomki in decimalnimi števili ter vsebine iz geometrije, ki niso del učnega programa. Slovenski učenci niso mogli enakovredno reševati nalog najvišjega in visokega mejnika, ker se v šoli še niso učili bistvenih vsebin, kot so: računati in povezati ulomke in decimalna števila, prepoznati osnovne lastnosti kotov ter pokazati osnovno razumevanje površine in obsega preprostih geometrijskih oblik, izvesti računske operacije z ulomki in decimalnimi števili, rešiti različno zahtevne naloge iz merjenja.«
Kot je še izpostavila Barbara Japelj Pavešić, slovenski učenci obenem niso zmogli niti nekaterih nalog srednjega mejnika, ki so zahtevale računanje s trimestnimi celimi števili v različnih situacijah, tudi množiti trimestna števila ter seštevati in urediti enostavna decimalna števila. Slovenski učni načrt, je poudarila sogovornica, pokriva naravoslovne vsebine, ki so del preizkusa TIMSS, veliko bolje kot matematične: »Učenci pa kljub temu niso obravnavali nekaterih bistvenih poglavij, sploh iz astronomije. Niso poznali prehranjevalnih verig, planetov in njihovega gibanja ter ne razlogov za nastanek dneva in noči.
Skrb zbujajoči padajoči trendi
»Rezultati raziskave TIMSS 2023 kažejo, da so slovenski rezultati nad mednarodnim povprečjem, tako pri matematiki kot pri naravoslovju. To utegne zadovoljiti šolske oblasti in razveseliti javno mnenje, ampak resničnost je mnogo manj rožnata in precej bolj zaskrbljujoča,« pa meni direktor Pedagoškega inštituta dr. Igor Ž. Žagar.
Kot je pojasnil, namreč mednarodno povprečje ne pove kaj dosti o realnem stanju znanja na konkretnem področju: »Če želimo natančnejše podatke in realnejšo sliko, moramo pogledati trende - in ti so padajoči, hudo padajoči, v primeru raziskave TIMSS nas nesejo nazaj v leto 2011. Kar je posebej zaskrbljujoče in bi moralo prižgati vse rdeče luči na pristojnem ministrstvu, pa je dejstvo, da je to že peta mednarodna raziskava po vrsti (PIRLS, PISA, ICCS, ICILS), kjer je nivo znanja padel za skoraj 15 let!«
Žagar poudarja, da je problem očitno sistemski in večji, kot bi si bili odgovorni pripravljeni priznati, rešiti pa ga ni mogoče »z izvotljenimi floskulami, da bo vse rešila plačna reforma ali prenovljeni učni načrti«.
Kot je še izpostavil direktor Pedagoškega inštituta, rezultati TIMSS 2023 kažejo tudi na to, da je zaznavno upadlo veselje učencev in učenk do učenja matematike, še znatneje pa se je povečalo število tistih, ki menijo, da je matematika dolgočasna in tistih, ki si želijo, da se jim je ne bi bilo potrebno učiti. »Rezultati so pokazali tudi, da več kot tri četrtine staršev otrokom vsaj enkrat ali dvakrat tedensko pomagajo pri delu za šolo, skoraj 60 odstotkov pa jih občasno tudi dodatno razloži snov, ter da je Slovenija pod povprečjem in pri dnu po doseganju akademskih dosežkov, in povsem na dnu (slabša je le Japonska) po urejenosti in varnosti šol,« je zaskrbljen Igor Ž. Žagar.
Minister o prihajajočih ukrepih in prenovi učnih načrtov
Minister za vzgojo in izobraževanje Vinko Logaj je poudaril, da so slovenski učenci še vedno nad mednarodnim povprečjem, kljub temu pa določeni rezultati predstavljajo signal za pripravljavce učnih načrtov, da so pozorni na področja, kjer so zaznane pomanjkljivosti. Minister je pozdravil tudi podatek, da več kot tretjina slovenskih učenk in učencev, pri naravoslovju pa še nekoliko več, dosega visoko in najvišje znanje.
»Poleg posodobitev v učnih načrtih na ravni vsebine in vključevanja skupnih ciljev v vse predmete, ki je v teku, bo v procesu prenove dodatna pozornost usmerjena v pripravo didaktičnih priporočil, ki bodo v podporo učiteljem pri načrtovanju pouka. Sprejetju učnih načrtov bo seveda sledila podpora z različnimi usposabljanji učiteljic in učiteljev za uvajanje novih učnih načrtov. Veliko priložnosti ponuja tudi prenovljeni razširjen program osnovne šole,« je izpostavil minister in povedal, da bodo sledile podrobnejše analize rezultatov, tudi te pa bodo osnova za spremembe, ki jih načrtujemo v šolskem prostoru.
