Na prve nevrološke, alergološke in revmatološke preglede otroci z »zelo hitro« napotnico za resna stanja v povprečju čakajo več kot dva meseca. To je razvidno iz podatkov, ki so nam jih posredovali z Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ). Dopustne čakalne dobe so pri omenjenih pregledih za otroke krepko presežene, saj bi morali biti ob taki oznaki na vrsti najkasneje v dveh tednih.

Brez trdne zaščite

Izredno dolgo lahko otroci čakajo tudi ob »rednih« napotitvah. Povprečna čakalna doba za prvi prosti termin znaša pri prvih uroloških pregledih otrok skoraj sedem mesecev. Dobrega pol leta čakajo na »redne« dermatološke preglede. Predolgo čakanje otroke doleti tudi pri nekaterih operacijah. Med zdravljenji, pri katerih pacienti nikjer v javnem sistemu niso na vrsti v dopustnih rokih, so po podatkih NIJZ posegi na otroški žrelnici in bobniču v splošni anesteziji.

Otroci so med stavkami zdravstvenih delavcev tako kot starejši prebivalci posebej zaščitena skupina. Njihova oskrba v takih primerih ne sme biti okrnjena. Ob mnogih drugih okoliščinah v zdravstvu pa to načelo ne velja, kar je bilo posebej očitno v času množičnih zdravljenj bolnikov s covidom-19. Otroci takrat niso bili na varnem pred zamikanjem terminov v oddaljeno prihodnost, danes pa niso zaščiteni pred nedopustno oddaljenimi datumi diagnostike in zdravljenja.

Tudi osnovna oskrba medtem ni več samoumevna. S kraji, kjer otrok na novo ne sprejema niti eden od pediatrov, je posejana zlasti osrednja Slovenija, a se pri izbiri pediatra zatika tudi marsikje drugje. Po podatkih Sledilnika Zdravniki na primer ni »prostih« pediatrov ne v Ravnah na Koroškem ne v bližjem Dravogradu ali v Slovenj Gradcu.

Ko dostopnost škripa
na vseh ravneh

Na ljubljansko zastopnico pacientovih pravic Dušo Hlade Zore se starši večinoma obračajo ravno zato, ker jim otrok ni uspelo vpisati v bližnjih pediatričnih ambulantah. »Stanje, ki se je sprva pojavilo v družinski medicini, se širi še v druge dele osnovnega zdravstva,« ocenjuje Duša Hlade Zore. Starši so po njenih besedah kritični tudi do dolgih vrst v ortodontiji in čakanja na zobozdravstveno oskrbo otrok s posebnimi potrebami.

Zakon o pacientovih pravicah otroke sicer omenja skupaj z drugimi ogroženimi skupinami, je spomnila naša sogovornica, kar pa jim ne zagotavlja obravnave v dopustnem času. Zaščita otrok bi bila lahko določena bolj eksplicitno, meni zastopnica pacientovih pravic. Po oceni Duše Hlade Zore bi bilo treba za krajšanje čakalnih vrst za otroke poskrbeti prednostno. »Za to, da bodo na vrsti pravočasno, bi bilo treba storiti čim več,« je poudarila.