Nekatere značilnosti današnjega zdravstvenega sistema Slovenije so v devetdesetih letih povzeli iz nemškega sistema. Odločevalci na ministrstvu za zdravje so se kasneje navduševali nad sistemskimi posebnostmi Španije in Danske. Golobova zdravstvena reforma si je za vzor vzela Finsko in Estonijo. Postavlja se torej vprašanje, kateri tuji zdravstveni sistem bi morala posnemati Slovenija. »Upoštevati moramo našo zgodovino in kulturo,« je odgovorila Petra Došenović Bonča, redna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani. »Ne moreš preprosto kopirati tujega sistema. Moraš najti rešitve, ki bodo delovale pri nas in bodo ustrezale našemu sistemu vrednot.«

Ključna bodo vlaganja
v preventivo

Andrzej Fal, direktor Inštituta za medicinske znanosti v Varšavi, je prepričan, da mora biti ključni poudarek na preventivi. »Vlaganja v preprečevanje nenalezljivih bolezni terjajo svoj čas, saj se mora celotna generacija odvaditi slabih navad in se privaditi novim,« je poudaril na današnji spletni razpravi, ki jo je organiziral Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete. »Učinki teh naložb se pokažejo šele z daljšim zamikom. Če danes vlagamo v preventivo, s tem prihranimo v prihodnosti. In to je edina pot, saj v zdravstveno vrečo ne bomo mogli tlačiti več denarja. Naši viri bodo namreč vse bolj omejeni.«

Snovalci slovenske zdravstvene reforme si veliko obetajo od napovedane digitalizacije po vzoru Estonije. »Že zdaj zbiramo veliko podatkov, z digitalizacijo jih bo še več. Zato bo ključno, ali bomo imeli tudi dovolj strokovnjakov, ki bodo znali analizirati to morje informacij. Podatek je namreč ničvreden, če ne veš, kako ga ustrezno uporabiti,« je dejala profesorica Došenović Bonča.

»Nekateri mislijo, da je digitalizacija čarobna palica. Pa ni,« se je strinjala Saša Jazbec, državna sekretarka na ministrstvu za finance. »Za ustrezno prenovo sistema moraš zbrane podatke znati uporabiti. Vesela sem, da je to na dnevnem redu naše zdravstvene reforme. Ko bomo imeli podatke, bomo lahko odločitve sprejeli na njihovi podlagi, ne pa na podlagi glasnosti določenih interesnih skupin.«

Pri nas so interesne skupine glasne predvsem na področju (zdravniških) plač. »Nefinančne spodbude za zaposlene so od štirikrat do petkrat bolj učinkovite kot finančne,« je zatrdila profesorica Došenović Bonča. »Če so zaposleni nezadovoljni na svojem delovnem mestu in niso motivirani za delo, tega noben dodaten denar ne bo spremenil. Zato so nefinančne spodbude ključne.«

Poljak se s tem stališčem ni povsem strinjal. »Če upoštevam višino plač (mladih) zdravnikov na Poljskem in jih primerjam s plačami zdravnikov v Nemčiji ali Združenem kraljestvu, je jasno, zakaj vsak peti zdravnik migrira v tujino. Ko enkrat živiš in delaš v evropskem konglomeratu, morajo biti plače čezmejno primerljive,« je poudaril Fal.

Prosti trg zaradi slabosti
javnega sistema

Kakšen naj bo ustrezen odnos med zasebnim in javnim v zdravstvu? »Prosti trg se v slovenskem zdravstvu krepi zaradi slabosti javnega sistema,« je opozorila Petra Došenović Bonča. »Kar moramo storiti zdaj, je to, da preprečimo vzpostavitev dveh vzporednih sistemov.« »Nihče noče razmer, kot jih poznamo v ZDA,« je dodala sekretarka Jazbec. »Če bomo sposobni ponuditi ustrezno univerzalno košarico storitev in zagotoviti vzdržnost javnih financ, bomo začrtali zmagovalno pot.«

Zdravstvene storitve v Sloveniji se danes približno 75-odstotno financirajo iz javnega vira. Dvanajstodstotni delež plačil iz lastnega žepa je bil leta 2019 med najnižjimi v Evropski uniji, predvsem zaradi razširjenega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja. »Prostovoljno zdravstveno zavarovanje je boljša rešitev, kot so plačila iz lastnega žepa,« je poudaril Fal. Vendar ima politika sočasno zelo velike zadržke pri vprašanju, ali naj se zasebnim zavarovalnicam omogoči (prost) dostop do tržišča prostovoljnih dodatnih zavarovanj. »Politika namreč na tak način posredno prizna javnosti, da javni sistem ni več zmožen enakopravno zagotavljati vseh zdravstvenih storitev celotnemu prebivalstvu.« Zato politika pogosto raje dopusti povečanje deleža doplačil iz lastnega žepa, saj se to odvije mnogo bolj neopaženo, je razložil.

V Sloveniji bo nesporno treba najti nov družbeni dogovor o bodočem javnem zdravstvenem sistemu, je sklenila sekretarka Jazbec. »Moramo se tudi zavedati, da za naše zdravstvo ne skrbi zgolj država, temveč da moramo za naše zdravje poskrbeti tudi sami, z zdravim načinom življenja,« je dodala.