S pripravo novele zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki prinaša prenos premij dopolnilnega zavarovanja na ZZZS, je vlada Roberta Goloba vzpostavila trotirno reformiranje zdravstvenega sistema. Pisanje novele je namreč po naših informacijah potekalo v poslanski skupini Gibanja Svoboda, skrito tudi pred ministrstvom za zdravje, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan, in pred strateškem svetom za zdravje, ki mu predseduje Erik Brecelj. O njej so izvedeli šele naknadno.

Keber: omejevanje škode

Dušan Keber, nekoč minister za zdravje, danes viden član mreže Glas ljudstva, ni kritičen do okoliščine, da so zakonsko novelo pisali v poslanski skupini. V takšno rešitev so predsednika vlade Roberta Goloba potisnile okoliščine, je prepričan. »Gre za menedžerski ukrep omejevanja škode, ki se je že nakazovala na obzorju in bi bila še posebej huda za največjo vladno stranko,« pove Keber.

Poleg drastičnega zvišanja premije dopolnilnega zavarovanja, ki je obetala hude kritike državljanov, je obstajala velika verjetnost, da bi SDS preko Pavleta Ruparja vložila svoj zakonski predlog o ukinitvi oziroma preoblikovanju prostovoljnega dopolnilnega zavarovanja, je spomnil Keber. Posredovanje ministrstva za zdravje in še manj strateškega sveta ne bi bila pravočasna, zato je to morala storiti poslanska skupina. Žal ukrep ni zadosten; glavna zahteva, da mora biti plačilo sorazmerno, ne pa enako za vse, se ni uresničila.

Keber domneva, da se bo priprava zdravstvene reforme znova vrnila v »dvotirnost«, ki je prinesla veliko kratkih stikov med ministrstvom za zdravje in strateškim svetom za zdravje. »Pri čemer ta napetost ni posledica okoliščin, da se en pol bori za javno zdravstvo, drugi pol pa bi ga rad privatiziral, temveč gre za nebogljen poskus omejevanja škode, ki jo povzroča zdravstveni minister,« komentira. »Nasprotovanja skratka niso posledica različnih pogledov, kakšna naj bo prihodnost zdravstva, temveč tega, da si predsednik strateškega sveta poskuša rešiti obraz, ko spoznava, sicer prepozno, da minister brez zadržkov daje prednost zasebnemu sektorju.«

Tretji akter zdravstvene reforme

V strateškem svetu so prejšnji teden ostro kritizirali okoliščino, da niso bili vključeno v pripravo novele zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju. Na četrtkovi seji so zato ocenjevali svoje dosedanje delo in razglabljali o smiselnosti svojega nadaljnjega obstoja, je poročalo Delo. Za boljši pretok informacij med svetom in ministrstvom naj bi zdaj skrbela Azra Herceg, državna sekretarka na ministrstvu za zdravje in Klemen Babnik, vodja kabineta ministra za finance. Podpredsednik strateškega sveta Dorjan Marušič je ob tem ocenil, da je vložitev zakonske novele gasilska akcija, ki je vsebinsko »korak nazaj v prihodnost«. Marušič je bil tudi nezadovoljen, ker ministrstvo ni upoštevalo njihovih predlogov.

A, kot že rečeno, novele zakona po naših informacijah ni pripravila ekipa ministra Bešiča Loredana. O njej naj bi bila obveščena šele tik pred njeno vložitvijo v zakonodajni postopek. Zakon so pisali v poslanski skupini Gibanja Svoboda. Kaj pomeni takšna trotirna priprava reforme? »To je bila politična in ne strokovna odločitev,« odgovori predsednik strateškega sveta Erik Brecelj. »Smo seveda veseli, če se udejanji naš predlog. Desetletja so nam govorili, da ne gre, predsednik vlade pa je dokazal, da ukinitev je možna.« To je sicer le parcialna rešitev, opomni Brecelj. »Ključno bo zagotoviti financiranje.«

Ključnih vprašanj o zdravstvenem zavarovanju vlada in ministrstvo za zdravje doslej nista nagovorila v skladu z izhodiščem strateškega sveta, po katerem bi se morali lotiti reforme celovito in ne s parcialnimi rešitvami. Zdaj se nakazujejo celo trije novi zakoni: zakon o ZZZS ter noveli zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju bo zelo verjetno sledila novela, ki bo dolgoročno uredila financiranje.

»Zakon o ZZZS ne bo sprejet,« odvrne Brecelj ter znova izpostavi oceno, da je novela zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju politična, ne pa strokovna poteza. »Še vedno sem prepričan, da je treba to urediti enovito. Najprej vsebinsko, potem zakonsko. Konkretno kako, bo moral odločiti predsednik vlade.«

Kaj si Brecelj obeta od koordinatorjev med strateškim svetom in ministrstvom za zdravje, ki ju je imenoval Golob? »Olajšanje, upam,« odgovori. »V strateškem svetu sem aktiven v prostem času in nimam časa hoditi po ministrstvih. Te obveznosti bodo zdaj prevzeli drugi.«

Protislovja trotirnega reformatorstva

Kakšna protislovja povzroča večtirno pisanje zakonov, je razvidno v zamišljeni bodoči zakonski ureditvi financiranja ZZZS. Zakon o Zavodu za zdravstveno zavarovanje (ZZZS), ki ga je v začetku meseca objavilo ministrstvo za zdravje (strateški svet pa je nanj imel veliko kritičnih pripomb), vsebuje določilo, da državni proračun ne bi več pokrival morebitnih izgub zavoda. Še več, državni proračun niti ne bi bil več vključen med vire sredstev ZZZS. Približno 500 milijonov evrov, ki bi po izračunih ZZZS zmanjkali na ta račun, pomeni približno toliko, kot stane celoletno osnovno zdravstvo. Z zobozdravstvom vred.

Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zavarovanju, ki so jo spisali v poslanski skupini Gibanja Svoboda, sočasno predvideva povsem nasprotno rešitev. V skladu s tem zakonom bo morebitno luknjo v zdravstveni blagajni, ki bo nastala zaradi ukinjanja dopolnilnega zavarovanja, pokril državni proračun.

Predlog zakona o ZZZS odraža tudi nasprotujoče si silnice ob usklajevanju med zdravstvenim ministrstvom in strateškim svetom. Kompromisna rešitev na eni strani predvideva, da mora ZZZS avtonomno določati in posodabljati obračunske modele ter določati cene storitev. Hkrati predlog niza okoliščine, v katerih mora z načrti ZZZS soglašati vlada ali minister za zdravje.

Ostre kritike upravnega odbora ZZZS

O predlogih zakona o ZZZS in zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu, ki ju je ministrstvo za zdravje poslalo v javno obravnavo, se bo danes izrekala skupščina (ZZZS). Do predloga se je že opredelil upravni odbor zavoda. V njem zaznava nejasnosti, neusklajenost z drugimi predpisi, notranja neskladja, pravne praznine in podvajanje zakonske ureditve. Prehod na novo ureditev po meri ministrstva je po oceni ZZZS neizvedljiv. Obenem predlog ne rešuje težav, s katerimi se zavarovanci soočajo pri uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Predvideno ukinjanje izpostav zavoda bi povzročilo celo nove zagate, saj vsi zavarovanci niso vešči digitalnega poslovanja, so opozorili v upravnem odboru ZZZS.

Zavzeli so se za ustavitev priprave in sprejema predlaganega zakona. Ministrstvo za zdravje pozivajo, naj v sodelovanju s ključnimi deležniki v zdravstvenem sistemu pristopi k celoviti prenovi zdravstvenega varstva in zdravstvenega zavarovanja. Kritični so tudi do predloga zakona o zdravstvenem informacijskem sistemu. Ta na številnih mestih ni dovolj jasen, ugotavlja upravni odbor ZZZS. Ocenil je, da je treba predlog zakona vsaj v delih dopolniti oziroma spremeniti ter pripraviti bolj podrobno obrazložitev. V predlogu so na primer pogrešali analizo vpliva nove zakonodaje na varstvo osebnih podatkov.