Na predlog nove temeljne zakonodaje, ki uvaja strožjo ločnico med javnim in zasebnim, se ta čas zgrinja vrsta kritik in svaril pred črnimi scenariji. V zdravstvenem resorju vztrajajo, da so ciljali prav tja, kamor je bilo treba. »Zagotovo ne bomo odstopali od osnovne smeri- konkurenčne prepovedi,« napoveduje ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Vztrajali bodo tudi, da zdravstveni delavec, ki zdravljenja opravlja v javni mreži, iste dejavnosti ne more opravljati še samoplačniško, je zatrdila. Direktorjem, ki ta čas na podlagi zakona grozijo z odhodom, predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj svetuje, naj to storijo »čim prej«.
Svarila zdravniških organizacij
Do aktualnega predloga so kritični v Zdravniški zbornici Slovenije. Ministrstvo predvideva številne prepovedi za zdravstvene delavce, ki delajo v javnih zavodih, ugotavljajo, obenem pa predlog ne vsebuje nobenih ukrepov, ki bi izboljšali pogoje za njihovo delo. Strožji kriteriji za odgovorne nosilce dejavnosti bodo mladim zdravnikom in zobozdravnikom oteževali odpiranje zasebnih praks, ugotavljajo. Pričakovanje, da mora izvajalec za pridobitev koncesije zaposliti ustrezen kader, po njihovi oceni nedopustno posega v svobodno gospodarsko pobudo. Bolj ugodna davčna obravnava podjemnih pogodb, ki bo veljala le za javne zavode, pa po njihovi oceni ustvarja nedopustno razlikovanje med izvajalci v javni mreži. Poseganje v pravice koncesionarjev zaznavajo tudi v onemogočanju statusnega preoblikovanja in spremembe lastniške strukture v obdobju trajanja koncesije. Na sredini tiskovni konferenci v prostorih zdravniške zbornice je bila do dogajanja kritična tudi direktorica kranjskega zdravstvenega doma Lilijana Gantar Žura. Pri oskrbi otrok jim danes pomagajo upokojeni zdravniki, če bo zakon sprejet, pa to ne bo več mogoče, je posvarila.
Načrtom ministrstva za zdravje oporekajo tudi v drugih zdravniških organizacijah. V Strokovnem združenju zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije so nad novelo zgroženi, jedro sprememb je po njihovem opažanju kaznovanje ter omejevanje izvajalcev in zdravstvenih delavcev. Ob predlaganih spremembah bodo ti pogosteje odhajali iz javne mreže, v tujino ali celo na delo izven zdravstva, pričakujejo v združenju.
Keber: najprej je treba poskrbeti za lastno ustanovo
Pomisleke glede zakona imajo tudi v iniciativi Glas ljudstva, a ravno nasprotne kot v zdravniških organizacijah. Ločnica med javnim in zasebnim je v predlogu preohlapna, ocenjujejo v iniciativi, kjer so sicer pripravili svoj zakonski predlog. »Pri pisanju predloga ministrstva za zdravje je prišlo do vnosa določil, nekakšnih »trojanskih konjev«, ki razvrednotijo namen zakona,« je ocenil predstavnik iniciative, nekdanji minister za zdravje Dušan Keber. Zakon je po njihovi oceni vendarle mogoče popraviti.
Ob ustreznih popravkih so pripravljeni od svojega predloga odstopiti. Neprimerno se jim na primer zdi izenačevanje položaja koncesionarjev in javnih zdravstvenih zavodov pri popoldanskem delu zdravstvenih delavcev zunaj matičnega zavoda. Če zdravnik dobi dovoljenje za takšno prehajanje, je le od njega odvisno, ali bo izbral koncesionarja ali javni zavod, ugotavlja Keber. Sam meni, da bi morali pri tem postaviti prioritete. Najprej bi bilo treba poskrbeti za lastno ustanovo, da tam ne bi prihajalo do nedopustno dolgega čakanja pacientov, je poudaril Keber, potem pa naj zaposleni prednostno priskočijo na pomoč drugim javnim zavodom.
