Predsednica Zdravniške zbornice Slovenije Bojana Beović je spomnila, da so razmere v slovenskem zdravstvu burne, kar da je posledica več desetletnih zaostankov sprememb sistema, pa tudi drugih dejavnikov. Del težav po njenih besedah predstavljajo tudi zdravniške plače, pa tudi organizacija dela in obremenjevanje zdravnikov z administrativnimi opravili. »Vendarle mislim, da se delajo kratkoročni in dolgoročni koraki, ki bodo zadeve rešili, ker smo prišli tako daleč, da jih je zdaj treba rešiti,« je poudarila.
Podpredsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Gregor Zemljič je spomnil na pomanjkanje zdravnikov: »Manjka najmanj 250 družinskih zdravnikov, manjka 1000 zdravnikov, če bi želeli doseči povprečje EU, če bi želeli doseči standard Nemčije ali Avstrije, je ta številka še bistveno večja.«
Kljub temu zdravniki po njegovi oceni zagotavljajo zelo visoko raven strokovnosti. Ob tem je dodal, da si tudi zdravniki želijo delati po evropski direktivi do največ 48 ur tedensko, ali celo manj. Zdravniki si po njegovih besedah namreč zaslužijo počitek, predvsem da bi bili ustrezno spočiti in zmožni zagotavljati visoko raven obravnave. Ob tem je poudaril, da standardi in normativi za zdravnike veljajo zaradi varnosti bolnikov.
Dovnik: Svobodo izbire potrebujejo tudi zdravniki
Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina je izpostavil, da so v društvu prek strokovnih svetov varuhi zbirke standardov in normativov, ki jih je avtonomno sestavila stroka. Ob tem je ministra za zdravje Danijela Bešiča Loredana pozval, naj podaljša rok za pripombe na predlog nacionalne strategije kakovosti in varnosti v zdravstvu, ki se izteče v petek. Želijo si namreč, da bi bila strategija temelj, na katerem bo grajen varen zdravstveni sistem, ki bo še naprej primerljiv z evropskimi državami.
Tajnik Strokovnega združenja zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Igor Dovnik je dejal, da morajo bolniki svobodno izbirati, kje se bodo zdravili, prav tako svobodo izbire, koliko in v kakšnem delovnopravnem položaju bodo delali, potrebujejo tudi zdravniki. »Tretja svoboda, ki jo potrebujemo, je po našem mnenju konkurenca zavarovalnic, ki bodo z različnimi paketi izvajala zdravstvena zavarovanja,« je dodal. Ob tem je poudaril, da so zdravniki in zobozdravniki zasebniki in koncesionarji del rešitve, in ne problema slovenskega zdravstva.
Beovićeva se je odzvala tudi na ministrove besede ob veliki obremenjenosti nekaterih urgenc po državi med prazniki, da izredne razmere v zdravstvu nalašč ustvarjajo interesne skupine. Kot je dejala, je na mestu vprašanje, zakaj se v Sloveniji zdravstvo toliko časa ne reformira, in tukaj se po njenih besedah res postavi vprašanje, ali so v ozadju interesne skupine.
Komadina je ob tem dodal, da so urgentni centri ob težavah na primarni ravni zdravstva trenutno zasilna rešitev za množico državljanov in so postali nekakšni navidezni zdravstveni domovi.
