Zdravniške organizacije zakonodajalca namreč pozivajo k dopolnitvam dveh zakonov, med drugim zakona o javnem redu in miru, ki da naj zdravnika med izvajanjem zdravstvene obravnave obravnava smiselno enako kot uradno osebo pri uradnem poslovanju.
Pri tem želijo, da zakon kot opravljanje nalog, povezanih z zdravstveno obravnavo, razume vsakršen stik zdravstvenega delavca s pacientom, med njimi tudi stik po telefonu ali preko drugih komunikacijskih sredstev.
Pozivajo tudi k dopolnitvi zakona o pacientovih pravicah, ki trenutno narekuje dostojno obnašanje samo pacientom, in ne tudi njihovim spremljevalcem, je dejala vodja delovne skupine Ne dopuščajmo nasilja pri zdravniški zbornici Nena Kopčavar Guček. Anketa zdravnikov, ki so jo izvedli pri tej skupini, je namreč pokazala, da so v polovici primerov povzročitelji nasilja pacienta, v polovici pa njihovi spremljevalci.
Predstavnica skupine Mladi zdravniki Valentina Pugelj je dejala, da so porast stopnje sovražnega govora zaznali pod svojo objavo o dogodkih v Splošni bolnišnici Celje. »Pojavile so se določene izjave in grožnje, ki so se nam zdele skrajno nedopustne,« je dejala.
Kopčavar Guček je izpostavila še konkreten primer kazenske ovadbe, ki so jo podali zoper osebo, ki je do zdravnice imela neupravičene zahteve po napotnicah, receptih, bolniških staležih, itd. »Ko je kolegica rekla, da mu tega ne more dati, je položil pištolo na mizo,« je povzela. Zdravnica je dogodek prijavila policiji, nakar jo je storilec prosil, naj umakne ovadbo, saj da se je samo šalil. Po besedah Kopčavar Gučkove je policijski inšpektor, ki so ga prosili za pomoč, vztrajal, da se takšnih ovadb ne umika, saj pod nasilje šteje tudi resna življenjska grožnja.
Podpredsednik Sindikata zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Janez Zemljič je na današnji novinarski konferenci dodal, da od ministrstva za zdravje pričakuje aktivno kampanjo z jumbo plakati, ki bo opozarjala, da zdravniki niso krivi za slabo stanje v zdravstvu in njegove sistemske napake. Nasilje Zemljič razume kot obrnjeno proti sistemu, a ker je tega težko napasti, tarča nasilja postanejo posamezni zdravniki.
Predsednik Slovenskega zdravniškega društva Radko Komadina, sicer v. d. strokovnega direktorja Splošne bolnišnice Celje, je ocenil, da vzdušje v celjski bolnišnici po nasilnem dogodku ni več tako prijetno. Podvojiti so morali število varnostnikov in vgraditi gumbe, na katere lahko zaposleni pritisnejo v primeru napada. Ocenil je, da imajo vsak dan en primer pacienta, ki s svojim obnašanjem presega mejo dobrega okusa.
Pozivom se je pridružilo tudi Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije.
Beovićeva je novinarsko konferenco sklenila z besedami, da je sovražni govor moč najti tudi v tradicionalnih medijih, ki zdravnike opredeljujejo »z različnimi živalskimi imeni«. »To slabo govorjenje o tem, česa vse smo zdravniki krivi, kaj vse počnemo, skratka stvari, ki so za povprečnega zdravnika res daleč od resnice,« po njenem mnenju posameznikom daje dovoljenje, da odgovor na svojo stisko izrazijo na nasilen način.
