Nepodpisan osnutek zakona, ki ga je ministrstvu za zdravje poslala Zdravniška zbornica Slovenije, bistveno znižuje obdavčitev zdravniških zaslužkov, javne zdravstvene zavode pa bi preoblikoval v (javne) gospodarske družbe.
Mreža Glas ljudstva je pridobila besedilo predloga skrivnostnega zakona, čigar avtorstvo doslej ni hotel javno prevzeti nihče. Dnevnikova preiskava je že prejšnji teden razkrila, da je skrivnostno zakonsko besedilo ministrstvu za zdravje poslala Zdravniška zbornica Slovenije (ZZS), ki ji predseduje Bojana Beović. Dokument, ki bi skozi stranska vrata uvedel institut svobodnega zdravnika, vsebuje vrsto problematičnih posegov v sistem zdravstva.
Spomnimo: svobodni zdravniki v tujini niso zaposleni v (javnih) zdravstvenih ustanovah, temveč nastopajo kot neposredni ponudniki zdravstvenih storitev. Na Nizozemskem, ki jo je lani obiskala delegacija ZZZS in ministrstva za zdravje, je večina družinskih zdravnikov svobodnih. So poklicno avtonomni in se pogosto združujejo v skupine, vendar ne morejo biti hkrati (delno) zaposleni pri drugem delodajalcu, denimo v bolnišnici. Prav ta neodvisnost je temelj instituta svobodnega zdravnika.
Zakonski predlog se na tej točki bistveno razlikuje od zakonskih ureditev na Nizozemskem in v Nemčiji; izrecno namreč dopušča, da je tako imenovani neodvisni ponudnik zdravstvenih storitev hkrati zaposlen v javnem zavodu. »Zakonski predlog bi neposredno, brez ovinkarjenja, legaliziral dvoživke,« je ogorčen nekdanji minister za zdravje Dušan Keber, član mreže Glas ljudstva. »Zdravniki bi lahko bili zaposleni v javnem zavodu, sočasno bi kot samostojni podjetniki sklepali pogodbe s komer koli, in to brez omejitev.«
Svobodni zdravniki bi zaslužili več
Predlog Zdravniške zbornice Slovenije že v uvodnem besedilu razkriva temeljni motiv uvedbe »neodvisnega ponudnika zdravstvenih storitev«. Takšna ureditev bi zdravnikom omogočila opravljanje »dodatnega dela,« piše v dokumentu. In naprej: »Tako bo zdravnikom omogočeno bolj fleksibilno delo v javnem in zasebnem sektorju, posledično se bo skupna ponudba dela na vseh ravneh zdravstvene dejavnosti povečala.«
Po prepričanju anonimnih avtorjev zakonskega predloga, ki ga je zdravniška zbornica poslala ministrstvu za zdravje in ga namerava javnosti predstaviti jutri, bi uvedba instituta neodvisnega ponudnika zdravstvenih storitev povečala motiviranost za delo. Edino gonilo te dodatne motivacije so višji zaslužki. Dohodek neodvisnih ponudnikov zdravstvenih storitev, ki bi bili v skladu z zakonom registrirani kot samostojni podjetniki, namreč ne bi bil obdavčen kot dohodek iz zaposlitve, temveč kot dohodek iz opravljanja dejavnosti. Zaradi te spremembe bi zdravniki ob enakem obsegu (dodatnega) dela plačali bistveno manj davka in dajatev in posledično zaslužili več.
Zbornica bi tudi na drugih področjih temeljito reformirala slovensko zdravstvo. Med drugim bi javne zdravstvene zavode preoblikovala v (javna) podjetja, s čimer bi se pravni položaj zaposlenih izenačil s položajem zaposlenih v gospodarstvu, je razvidno iz predloga zakona za povečanje dostopnosti zdravstvenih storitev in krepitev javne zdravstvene mreže. Zbornica bi obenem ukinila sistem podeljevanja koncesij in ga preuredila tako, da bi izenačila vse javne in zasebne ponudnike zdravstvenih storitev. Ti bi potem enakovredno sodelovali na razpisih Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije.
Glas ljudstva zoper »podjetizacijo« javnih ustanov
»Gre za nesprejemljivo 'podjetizacijo' in privatizacijo javnih ustanov,« je do obravnavanega zakonskega predloga kritičen Dušan Keber. Zato v mreži Glas ljudstva terjajo od ministrstva, da se jasno opredeli do predloga. »Dovolj je zakulisnih dogovorov zdravstvenih elit. Kdo v imenu ministrstva pripravlja zakone za privatizacijo javnega zdravstva? Čas je, da se začnemo javno pogovarjati o resničnih problemih slovenskega zdravstva. Minister naj preneha s sprenevedanjem in jasno pove, ali namerava podpirati krepitev javnega zdravstva ali pa se zavzema za njegovo privatizacijo in razgradnjo.«
