Le popolnoma zdrav in spočit otrok je lahko zbran pri pouku. To je dejstvo, na katero že ob začetku šolskega leta opozarjajo učitelji. Žal starši pogosto nekoliko prehlajene otroke raje pošljejo v izobraževalne ustanove ali pa gredo tja kar mladi sami, saj ne želijo zamuditi testov, razlage in šolskih projektov, ki so pomemben del učnega procesa. Torej, kako to preprečiti, kako se na prehladno obdobje pripraviti in kako ravnati, da bo zdravljenje čim krajše?
Vsega so krivi virusi
Povzročitelji prehladov so virusi, najpogosteje različni rinovirusi. To je morebiti pojasnilo za dejstvo, da lahko neko okužbo premagamo, ne bomo pa razvili odpornosti proti preostalim; poznamo namreč več kot sto sevov. Posledično se prehladimo večkrat na leto. Pa to niti niso edini povzročitelji prehladov. »Otroci lahko prebolijo več kot osem prehladov na leto, pri odraslih je število za približno polovico manjše, saj se nam z leti razvije vse več protiteles. Nalezemo se ob stiku z izločki iz dihal na površinah ali neumitih rokah ter ob tesnem stiku z okuženo osebo,« potrdi Julija Ogrin Papič, specialistka družinske medicine v Zdravstvenem domu Vrhnika.
Sogovornica je poudarila, da se z novim šolskim letom, hladnejšimi in krajšimi dnevi ter pogostejšim zadrževanjem v zaprtih prostorih vsako leto začne obdobje pogostejših prehladov in drugih respiratornih okužb. Najpogosteje zbolijo otroci, pogosto pa se bolezni nalezemo tudi odrasli. Običajni, nezapleteni prehladi trajajo od sedem do 14 dni, oboleli pa načeloma ne potrebujejo pregleda pri zdravniku, saj prehlade povzročajo virusi in je bolezen samoomejujoča. Obdobje okužbe bomo lažje zdržali, če poznamo vsaj osnovne ukrepe, s katerimi lahko težave sebi ali otroku lajšamo v domačem okolju, dobro pa je vedeti tudi, kdaj je treba navezati stik z zdravnikom, je opozorila sogovornica.
Ko nas zajame slabo počutje
Prehladna obolenja spremljajo bolečine v žrelu, zamašen nos, vnetje srednjega ušesa ali sinusov, vročina in kašelj. Prav zadnji je največja nadloga ob sezonskih okužbah dihal. Julija Ogrin Papič o tem pravi: »Kašelj je refleks, s katerim iz dihal izločimo dražeče delce, viruse in bakterije, torej je nekakšna obramba telesa pred prehodom težav iz zgornjih dihal v spodnja. Ob prehladu se vnetje razvije že v nosni sluznici in to sproži kaskado reakcij, zaradi katerih je kašelj pogost spremljevalec okužb zgornjih dihal in ne kaže vedno na okužbo pljuč.« Kot dodaja, otroci pogosto kašljajo zato, ker ob nezadostni toaleti nosu, predvsem leže, sluz odteka v žrelo, suh dražeč kašelj pa je posledica vnetja na sluznici. »Ker gre delno za obrambni mehanizem telesa, kašlja ob okužbah ne zaviramo. Pri otrocih odsvetujemo uporabo pripravkov za lajšanje kašlja, ki jih lahko kupimo v prosti prodaji, odsvetujemo tudi mazanje prsnega koša z eteričnimi olji. Pri otrocih je pregled smiseln le, če so težave hude ali če kašelj traja več kot dva tedna. Obravnava pri pediatru pa je nujna, če se pri otroku ob kašlju pojavi težko ali hitro dihanje z ugrezanjem medrebrnih prostorov, če je otrok zelo utrujen, ima visoko vročino in je apatičen ali zavrača tekočino,« svetuje zdravnica.
Po preboleli virusni okužbi lahko kašelj pri odraslih traja do šest tednov. Posvet z zdravnikom v zgodnejšem obdobju prehlada stroka svetuje ljudem s kroničnimi obolenji dihal, in sicer za prilagoditev redne terapije ali zato, da se predpišejo dodatna zdravila. Prav tako obisk zdravnika svetujejo osebam, pri katerih bi zaradi drugih internističnih bolezni lahko pričakovali zaplete ob virusni okužbi zgornjih dihal, denimo diabetikom in bolnikom, ki prejemajo zdravila za zaviranje delovanja imunskega sistema. Odrasli lahko v lekarni kupijo sirupe za lažje izkašljevanje ali redčenje sluzi, predvsem pa sta potrebna hidracija s toplimi napitki čez dan in globoko predihavanje pljuč z dihalnimi vajami večkrat dnevno. Ob morebitnem dražečem nočnem kašlju pomaga tudi dvignjeno vzglavje.
