Predsednik vlade Robert Golob bo moral preiskovalni komisiji, ki v državnem zboru med drugim preiskuje domnevne politične pritiske na policijo, prej ali slej pojasniti očitke, da je prek nekdanje notranje ministrice Tatjane Bobnar poskušal vplivati na kadrovanje v policiji in da naj bi zaradi političnih razlogov prek direktorja Sove Joška Kadivnika pri Nacionalnem preiskovalnem uradu dosegel zamik aretacije ruskih vohunov decembra lani. Toda Golobu, ki je očitke javno že večkrat zanikal in tudi napovedal, da jih bo brez težav pojasnil pristojnim, se v državni zbor ne mudi.
Konec novembra se ni odzval vabilu parlamentarne komisije za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (KNOVS), ki jo prav tako zanimajo okoliščine aretacije ruskih vohunov. Golob je komisiji sporočil le, da na postopek ni vplival in zato nima česa komentirati. Ignoriranje državnega zbora je tedaj zmotilo predvsem opozicijske poslance, ne pa tudi predsednice državnega zbora. »Neudeležbo predsednika vlade na seji KNOVS predsednica državnega zbora težko komentira. Sprejema njegovo obrazložitev, da 'nima več česa povedati',« so nam danes po skoraj dvotedenskem čakanju odgovorili iz kabineta predsednice državnega zbora.
Ne najde prostora in časa
Pred preiskovalno komisijo, ki obravnava domnevne politične pritiske na policijo, pa bo Golob vsekakor moral pričati, saj pri njej – za razliko od KNOVS – veljajo postopkovna pravila iz zakona o kazenskem postopku. Zato lahko komisija v skrajnem primeru odredi tudi prisilno privedbo. Toda ob našem zadnjem preverjanju se je izkazalo, da preiskovalna komisija Goloba sploh še ni povabila, člani komisije pa ne vedo niti tega, kdaj lahko pričakujejo njegovo zaslišanje. Po naših neuradnih informacijah zavlačuje predvsem predsednik komisije Miha Lamut, ki je član Golobove stranke Gibanje Svoboda. V preteklosti naj bi se izgovarjal na logistične težave pri iskanju ustrezne prazne dvorane in na časovno stisko ter se zavzemal za to, da Goloba zaslišijo šele konec zime oziroma v začetku pomladi. Na Lamuta smo vprašanja glede zaslišanja Goloba naslovili že v petek, vendar odgovora še nismo prejeli.
Kot smo izvedeli iz neformalnih pogovorov, so posamezni opozicijski poslanci že napovedali, da bodo po potrebi sklicali nujno sejo komisije in na njej zahtevali zaslišanje Goloba, vendar naj bi si začasno premislili. Zdaj želijo najprej razčistiti, ali je Lamut sploh še primeren za predsednika preiskovalne komisije. Kot je že v ponedeljek povedala članica preiskovalne komisije Vida Čadonič Špelič (NSi), od Lamuta pričakujejo pojasnila, na kakšni pravni podlagi je direktorja Sove Joška Kadivnika povabil, da vpogleda v zapisnik z zaprtega dela pričanja Tatjane Bobnar in nekdanjega generalnega direktorja policije Boštjana Lindava. Slednje je sporno že zato, ker namerava preiskovalna komisija v nadaljevanju zaslišati tudi Kadivnika, ki zatrjuje, da naj bi se za zamik aretacije ruskih vohunov odločil sam, zaradi operativnih razlogov – menda zaradi možnosti vplivanja aretacije (oziroma morebitnih povračilnih ukrepov) na drugi krog lanskih lokalnih volitev.
Opozicija mu očita samovoljo
»V Novi Sloveniji smo zaradi samovolje predsednika Mihe Lamuta zaskrbljeni in mislimo, da predsednik komisije brani predsednika vlade Roberta Goloba,« je v ponedeljek poudarila poslanka Vida Čadonič Špelič, ki jo je zmotilo tudi to, da Lamut dva tedna ni podpisal sprejema listinskih dokazov, ki jih je v državni zbor poslala Bobnarjeva. Nekdanja ministrica je komisiji poslala gradivo, ki naj bi dokazovalo, da so nekatere priče pred preiskovalno komisijo lagale.
Sova nekdanji ministrici in nekdanjemu prvemu policistu očita tudi izdajo tajnih podatkov, Bobnarjeva in Lindav pa sta prek svojih odvetnikov že večkrat pojasnila, da sta pričala v skladu z zakonodajo.
