Slovenci smo pred naravnimi nesrečami razmeroma slabo zavarovani, ugotavljajo na agenciji za zavarovalni nadzor. Po lanskih poplavah so s študijo ocenili zavarovalno vrzel na področju zavarovanj pred naravnimi nesrečami in prišli do ocene, da se zavarovalna vrzel giblje okoli 70 odstotkov pri poplavah, pri potresu pa okoli 80 odstotkov.
Preberite tudi: Leto dni od nočne more: Sanacija poteka prepočasi, ljudje nezadovoljni
»Pozitivno pri tem je le dejstvo, da se delež gospodinjstev, ki svojih nepremičnin nimajo zavarovanih, z leti zmanjšuje,« pravijo na agenciji in dodajajo, da bo zato treba še več energije posvetiti ozaveščanju javnosti, ena izmed možnosti pa je tudi vzpostavitev portala, na katerem bi bila vsakemu prebivalcu Slovenije hitro in enostavno dostopna informacija o tveganjih, ki ogrožajo njegovo nepremičnino.
»Rešitev lahko predstavlja tudi subvencioniranje premije za domska zavarovanja za najranljivejše skupine prebivalstva ali upoštevanje premije kot davčne olajšave,« predlagajo. »Zanimanje za sklenitev ali prenovo zavarovanja se poveča po vsakokratnem pojavu izrednih vremenskih razmer, vendar se s časom umiri ali vrne na podobno raven kot pred tem,« na še vedno (pre)nizko zavarovanost na marsikaterem področju opozarja tudi Maja Krumberger, direktorica Slovenskega zavarovalnega združenja. Podobno tudi na več zavarovalnicah pravijo, da se zavedanje o pomenu zavarovanja za ekstremne vremenske dogodke sicer krepi, se pa to še ne odraža v zadostni meri tudi v pogostosti sklenitve ustreznih ali dodatnih zavarovanj.
Premije se dvigujejo
Zavarovalnice novim vremenskim razmeram in povečanju tveganj že prilagajajo tudi svojo poslovno politiko in zavarovalne produkte. Zanimalo nas je predvsem, ali oziroma kako večje število škodnih primerov in večje izplačane škode vplivajo na višanje premij, morebitno slabše kritje v določenih primerih ali celo ukinjanje določenih zavarovanj zaradi pogostosti pojavljanja škodnih primerov.
O konkretnih dvigih premij oziroma njihovih razponih v naših največjih zavarovalnicah ne govorijo, pač pa povsod priznavajo, da so jih glede na povečanje škodnih primerov in njihove vrednosti, dvig cen stroškov sanacije ter dvig premij za primerno pozavarovalno zaščito »prilagodili«, pri čemer na višino premij na posameznem zavarovalnem področju vpliva vrsta dejavnikov, tudi lokacija. Razponi premij so odvisni od vrste zavarovanja in tveganj, ki jih to pokriva.
Sadja v Zavarovalnici Triglav ne zavarujejo več
V Zavarovalnici Triglav so lani po hudih poplavah in neurjih med drugim prenovili zavarovanje doma. Ključna sprememba je bila dvig zavarovalne vsote za nevarnost poplav, posledično pa tudi dvig premije. »Polovica objektov, ki so bili pri nas zavarovani in hkrati prizadeti zaradi poplave, je bila pred tem namreč umeščena v območja, ki jih poplavne karte niso opredeljevale kot poplavno ogrožena. Številni zavarovanci tako v lanskih poplavah niso imeli sklenjenega kritja za poplave ali pa so bile zavarovalne vsote v primerjavi s škodo prenizke,« pojasnjujejo.
Razvili so tudi novo funkcionalnost v okviru digitalne poslovalnice i.triglav, s katero lahko zavarovanci preverijo stopnjo izpostavljenosti svoje nepremičnine poplavi, toči, udaru strele in potresu ter v primeru visoke stopnje tveganja za posamezno nevarnost zavarovalna kritja in vsote ustrezno preuredijo in razširijo.
Na področju kmetijstva pa z letošnjim letom ne zavarujejo več sadja. Glavni vzrok za tako odločitev so vse pogostejše spomladanske pozebe. »Letošnja spomladanska pozeba je bila že šesta resna pozeba v zadnjih devetih letih, kar le še pritrjuje ocenam, da so škode po spomladanskih pozebah, ki prizadenejo predvsem sadjarstvo, realno že pričakovan dogodek. Posledično jih v obstoječem sistemu ni mogoče več šteti kot nevarnost, ki je lahko zavarovarljiva,« utemeljujejo.
Narašča pa zavarovanje sončnih elektrarn, kjer opažajo naraščajoči trend škodnih primerov zaradi toče in viharja.
V zavarovalnici Grawe posebnih novih zavarovanj niso uvedli, pač pa poudarek dajejo celovitemu zavarovanju, ki vključuje vsa potrebna kritja. »Prilagoditve so usmerjene k izboljšanju in razširitvi obstoječih kritij, ne pa k ukinjanju zavarovanj.« Tudi v zavarovalnici Generali trenutno nimajo posebnih »podnebnih zavarovanj«, pač pa svoje zavarovalne produkte glede na število in višino škodnih dogodkov primerno prilagajajo.
V Zavarovalnici Sava pravijo, da se na prihodnost pripravljajo tako, da se še bolj posvečajo intenzivnemu izobraževanju strokovnega kadra na temo podnebnih sprememb, povezujejo se z zunanjimi strokovnjaki, proučujejo primere dobrih praks v svetu in iščejo rešitve tudi v preventivnih dejavnostih in z ustreznim svetovanjem dvigujejo ozaveščenost. Ustrezno prilagajajo tudi cenovno politiko in skrbijo za primerno pozavarovalno zaščito.
Neposredne in posredne podražitve
Pri Zvezi potrošnikov Slovenije (ZPS) podrobne analize sprememb na področju zavarovanj v zvezi z ekstremnimi vremenskimi dogodki še niso opravili, so pa s to problematiko vsekakor seznanjeni. »Že povsem enostavna matematika nam pove, da je v primeru, ko je obseg izplačil večji, logično, da bo zavarovalnica iskala povečanje tudi na prihodkovni strani.«
Če je tveganje za določen dogodek večje, je pričakovati, da bo tudi premija, ki jo mora potrošnik plačati za zavarovanje, višja. »Prav to se zdaj dogaja, saj je nedvomno že vsak med nami zaznal, da se cene zavarovanj višajo. Glede na obvestila, ki jih prejemamo s strani potrošnikov, prihaja tako do neposrednega zvišanja premij kot tudi posrednega, in sicer tako, da višina premije ostane enaka, se pa zmanjša obseg kritja,« izpostavljajo. Klasičen primer je na primer kasko zavarovanje avtomobila, ki se je pri bolj ali manj vseh zavarovalnicah podražilo zaradi toče in drugih z neurji povezanih nevšečnosti. »Vprašanje je sicer, ali je tveganje določenih dogodkov resnično toliko večje, kot so višje zavarovalne premije,« se sprašujejo.
Že tako podzavarovani prisiljeni varčevati
Na zvezi opozarjajo še na drugo plat medalje, in sicer, da za vse večje število potrošnikov zavarovanja zaradi povišanja premij postajajo luksuz, ki si ga vedno težje privoščijo. »Problem podzavarovanja, torej nižjega zavarovalnega kritja, kot je vrednost stvari, je že tako prisoten. S tem ko zavarovanja postajajo vse dražja, pa potrošniki še bolj skušajo nižati premije – ali s tem, da odstranijo določena kritja, ali s tem, da določajo nižje zavarovalne vsote, ali s tem, da višajo odbitne franšize,« naštevajo. S tem zavarovanje dejansko postane še dražje. Čeprav je potrošniku z »varčevalnimi ukrepi« morebiti uspelo doseči nekoliko nižjo premijo, bo v primeru škode bistveno bolj oškodovan zaradi dejstva, da mu zavarovalnica nastale škode ne bo vrnila v celoti in bo njegov prispevek k odpravi škode bistveno višji, opozarjajo v zvezi. Zato svetujejo, da potrošniki zavarovalni pogodbi, ki jo sklepajo, posvetijo dovolj pozornosti in se natančno seznanijo s tem, kaj bo dejansko krito v primeru, da pride do škodnega dogodka, zavarovanje pa prilagodijo svojim potrebam in upoštevajo lokacijo.
(Ugodnejše) zavarovanje le ob preventivnih ukrepih
V Slovenskem zavarovalnem združenju pravijo, da zavarovalnice spodbujajo k preventivnemu ravnanju in trajnostnemu obnašanju zavarovancev.
V zavarovalnici Grawe pravijo, da pri domskem zavarovanju ponujajo ugodnosti strankam, ki imajo v zgradbi alarmne ali protipožarne sisteme. V kmetijstvu pa upoštevajo različne ukrepe, kot so protitočne mreže in namakalni sistemi, kar lahko vpliva na pogoje zavarovanja. Tudi v Zavarovalnici Triglav na področju kmetijstva spodbujajo vzpostavitev preventivnih ukrepov (oroševalni in namakalni sistemi, protitočne mreže, gojenje v rastlinjakih ...), kar prispeva k nižji zavarovalni premiji in tudi boljšim pogojem zavarovanja.
Tudi v zavarovalnici Generali pravijo, da pri določenih zavarovanjih ponujajo ugodnosti v obliki popustov predvsem za ukrepe, ki delujejo preventivno.
V Zvezi potrošnikov Slovenije pa ugotavljajo, da nekatera zavarovanja postajajo vezana na izvedbo določenih preventivnih ukrepov. »Tak primer je zavarovanje sadjarskih nasadov, pri katerih so protitočne mreže praktično obvezne.«
Zgodovinsko visoke odškodnine
Po podatkih članic Slovenskega zavarovalnega združenja je obseg izplačanih zavarovalnin iz naslova naravnih nesreč do vključno leta 2022 nihal iz leta v leto, pri čemer je bil opazen trend počasnega naraščanja. Velik skok v izplačilih so zabeležili lani tako zaradi avgustovskih poplav kot julijskih neurij. Za pokritje škod zaradi poplav so zavarovalnice izplačale več kot 150 milijonov evrov, kar je doslej najvišji izplačani znesek za posamezen dogodek v Sloveniji. Pred tem so bile najvišje odškodnine v višini 85 milijonov evrov izplačane za posledice neurja s točo leta 2008. Skupno pa so odškodnine za škode, ki so bile posledica naravnih nesreč, lani znašale 335 milijonov evrov.
