Širjenje covida-19 se vse bolj pozna na bolnišničnih oddelkih. Ponekod so se robu zmogljivosti približali, še preden bi se v večji meri širila gripa. Prebivalcem se zastavljajo številne dileme, odgovori na vprašanja, kako ravnati, pa so odvisni od presoje osebja v posamezni ambulanti – in so zelo različni.
Bolnišnične postelje se ob naraščanju okužb med prebivalci naglo polnijo. Med obolelimi je pogost zlasti covid-19, nekateri oddelki pa le stežka poskrbijo za vsa potrebna zdravljenja. Robu zmogljivosti se tako približujejo, še preden bi se v državi zares razširila gripa.
Ob znakih okužbe dihal se prebivalcem zastavljajo številne dileme, ki jih ne zmorejo razrešiti s pomočjo splošnih napotkov. Odgovori o smotrnosti samotestiranja ali vračanju v službo po pozitivnem testu se po opažanju naših bralcev od ambulante do ambulante razlikujejo. Nedvoumnega kažipota, kako ravnati ob slabem počutju in v drugih konkretnih situacijah, nekaterim med njimi ni uspelo razbrati.
Odločitev osebnega zdravnika
Okužbo s sars-cov-2, ki povzroča covid-19 in je bila med pandemijo povod za bolnikovo izolacijo, v zdravstvu danes obravnavajo enako kot druge okužbe dihal. O zdravljenju in bolniškem staležu odloča zdravnik, so pojasnili na NIJZ. Sami prebivalcem svetujejo, naj se ob pojavu simptomov okužbe dihal, še zlasti vročini, kašlju, bolečinah v žrelu ali glavobolu, izogibajo stikom z drugimi. »Še posebej se izogibajte stikom z ranljivimi skupinami, torej dojenčki, nosečnicami, starejšimi in kroničnimi bolniki,« priporočajo v takih primerih. Kadar posameznik ne more ostati doma, svetujejo uporabo zaščitne maske.
Ob prehladnih ali gripoznih znakih se prebivalci lahko – če želijo – samotestirajo s hitrim testom na okužbo z virusom sars-cov-2, sporočajo na NIJZ. »Morebitna druga testiranja in preglede krvi določi izbrani osebni zdravnik,« dodajajo.
Osebni zdravnik prav tako svetuje, kakšno naj bo zdravljenje. Nanj se lahko oboleli obrnejo tudi v primeru poslabšanja zdravstvenega stanja, pojasnjujejo na NIJZ. Okužba s sars-cov-2 včasih poteka brez očitnih znakov, simptomi covida-19 pa se gibljejo od blage okužbe zgornjih dihal do hude prizadetosti pljuč z dihalno stisko, ki je lahko za bolnika celo usodna. Pri večini okuženih se pojavijo vročina, bolečine v žrelu, kašelj, izcedek iz nosu, slabo počutje, utrujenost, bolečine v mišicah in sklepih, lahko pa tudi izguba voha in okusa ter prebavne težave, so našteli na NIJZ.
Na ministrstvu za zdravje so zagotovili, da redno spremljajo epidemiološko situacijo in da tesno sodelujejo z epidemiologi NIJZ. Izpostavili so splošna priporočila glede higiene rok, kihanja in kašlja, ohranjanja medosebne razdalje ter cepljenja proti gripi in covidu. Kako nameravajo okrepiti zmogljivosti javnega sistema v obdobju povečanega števila okužb, pa za zdaj ni znano.
Kdaj šteje pravočasna diagnoza
Množične okužbe so v zadnjih tednih že oteževale delo bolnišnic. Na infekcijski kliniki UKC Ljubljana se pogosto srečujejo zlasti s covidom-19, dodatne postelje za obolele pa so vzpostavili v šišenski Bolnišnici dr. Petra Držaja, ki prav tako deluje pod okriljem kliničnega centra. Trenutno so v izrazitem porastu še okužbe otrok z respiratornim sincicijskim virusom, ugotavljajo v največji bolnišnici. Te okužbe lahko posebej hudo prizadenejo mlajše otroke, pri večjih otrocih pa v kliničnem centru opažajo veliko pljučnic, ki jih povzroča mikoplazma pnevmonije. »Gripe je še sorazmerno malo,« je pojasnila infektologinja dr. Mateja Logar. Dogajanje v jesensko-zimski sezoni lahko po drugi strani vpliva tudi na druga zdravljenja. Povečanje števila akutnih bolnikov, ki potrebujejo bolnišnično zdravljenje, otežuje sprejemanje tistih pacientov, ki čakajo na vnaprej načrtovane diagnostične in terapevtske posege.
Testiranje na sars-cov-2 je smiselno predvsem pri osebah s tveganjem za težji potek bolezni, ugotavlja Mateja Logar. S protivirusnimi zdravili je mogoče učinkovito preprečiti napredovanje bolezni in s tem potrebo po hospitalizaciji, je spomnila. Posameznik pa se lahko po pozitivnem testu v šolo oziroma službo vrne po tem, ko se umirijo znaki in simptomi okužbe. Če se v takšno okolje vrne prej kot v petih do sedmih dneh od začetka bolezni, strokovnjaki priporočajo nekajdnevno uporabo kirurške maske. Cepljenje pa je še vedno smiselno tudi v tem obdobju, je poudarila Logarjeva, ki je med pandemijo vodila svetovalno skupino za covid-19.
V celjski bolnišnici so na začetku tedna zaradi covida zdravili 18 bolnikov, a se te okužbe pojavljajo tudi pri bolnikih, ki jih zdravijo zaradi drugih vzrokov. Srečali so se tudi z gripo, pri otrocih pa se povečujejo hospitalizacije zaradi bronhiolitisa, ki ga povzroča respiratorni sincicijski virus. V tem obdobju med drugim zaznavajo še rinovirus in enterovirus, večje otroke pa so v zadnjem času tako kot v Ljubljani tudi v Celju večkrat zdravili zaradi mikoplazemske pljučnice. Zdravljenj zaradi bolniških odsotnosti zaposlenih v celjski bolnišnici ni bilo treba prestavljati, večkrat pa se je v času naraščanja okužb med prebivalci zgodilo, da na obravnave niso prišli pacienti.
Občutno več napotitev kot lani
Naraščanje števila bolnikov s sars-cov-2 pri jeseniški internistični prvi pomoči opažajo že več kot en mesec. »Številne izmed njih smo bili primorani sprejeti tudi na zdravljenje, predvsem zaradi sočasnih bakterijskih superinfekcij, ki so se kazale tudi s pljučnico,« je pojasnil predstojnik jeseniške internistične službe, primarij Igor Rus. Tem bolnikom je pomagalo zdravljenje s kisikom in antibiotikom. Veliko ljudi, pri katerih so potrdili omenjeno okužbo, pa so tudi na Jesenicah na zdravljenje sprejeli zaradi drugih vzrokov. »Trenutno je na internem oddelku hospitaliziranih devet bolnikov s potrjeno okužbo s sars-cov-2. To je veliko breme za tukajšnjo internistično službo, saj razpolagamo s samo 53 standardnimi posteljami,« je dodal Rus. V zadnjem tednu opažajo še porast gripe, pri kateri nekateri od obolelih prav tako potrebujejo zdravljenje s kisikom in drugo podporno terapijo. Okužbe so se prenesle tudi na nekatere zaposlene. Ob premajhni posteljni zmogljivosti in povečanem prilivu pacientov z okužbami dihal zelo težko zagotavljajo bolnišnično oskrbo za preostale bolnike, ki jo potrebujejo, ne skriva Rus. V primerjavi z lanskim letom je porast napotitev v njihovo ustanovo tokrat vsaj za petino višji, je opozoril.
Naraščanje virusnih okužb dihal, zlasti covida, opažajo tudi v novomeški splošni bolnišnici. Paciente morajo občasno prenaročiti, so potrdili, a se skušajo na dogajanje prilagajati tako, da bolniki tega ne čutijo.
