Med stavkovnimi zahtevami v visokošolskem sindikatu navajajo redno usklajevanje plač v javnem sektorju z inflacijo ter skladnost plač visokošolskih učiteljev in zdravnikov specialistov, ki izhaja iz preteklih dogovorov in mora glede na novo resničnost v sistemu zdravniških plač na novo definirana, in sicer tako, da se kot orientacija za docenta upošteva povprečje vseh zdravnikov specialistov in višjih specialistov.

Ob tem zahtevajo še temu ustrezen dvig plač pri vseh zaposlenih v visokem šolstvu, v vseh plačnih skupinah, pri čemer naj se dosledno upošteva višja raven zahtevnosti dela v visokem šolstvu.

V sindikatu zahtevajo tudi odpravo starih plačnih krivic, zlasti pri visokošolskih sodelavcih, lektorjih, bibliotekarjih in informatikih ter ustrezno vrednotenje vseh delovnih mest v visokem šolstvu.

Zahtevajo še sklenitev stavkovnega dogovora za izboljšanje pogojev za delo, pri čemer naj bodo izhodišče rešitve, že dogovorjene v dosedanjih pogajanjih. Ob tem so ministrstvo pozvali k umiku predloga črtanja določb o članicah in volitvah dekanov in rektorjev v zakonu o visokem šolstvu. »Splošne in neposredne volitve dekanov in rektorjev, na katerih lahko sodelujejo tudi strokovni delavci in študentje, so za naš sindikat nedotakljive in jih bomo branili z vsemi sredstvi,« napovedujejo.

Pogajanja niso prinesla rešitev

Kot so ob tem v sporočilu spomnili v visokošolskem sindikatu, so marca lani izvedli prvo samostojno stavko v visokem šolstvu ter zahtevali ustrezno vrednotenje dela, odpravo plačnih krivic in normalne pogoje za delo. »Od lanske jeseni so tekla stavkovna pogajanja, ki pa niso prinesla rešitev, saj vlada zavrača odpravo dokazanih plačnih krivic in je med pogajanji celo preklicala že dogovorjene rešitve,« opozarjajo v sindikatu.

Tako napovedujejo nadaljevanje stavke, ki so jo v začetku meseca napovedali tudi vladni strani ter predlagali še »en poskus zbližanja stališč in predstavili minimalna pričakovanja«. Ker vsebinskega odgovora do danes niso prejeli, bodo konec meseca nadaljevali stavko.

Ob tem vladi sicer očitajo še, da je »neverjetno ustrežljiva do zdravnikov in učiteljev v osnovnih in srednjih šolah«, minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič pa da se je bolj kot za dostojne plače za vse angažiral za dvojne oziroma trojne plače, ki jih bo prejemala peščica. «V Visokošolskem sindikatu Slovenije privoščimo ostalim javnim uslužbencem kar največ, zahtevamo pa enakopravno obravnavo in pravično vrednotenje našega dela glede na njegovo zahtevnost in družbeni pomen univerze,« so še zapisali ob napovedi nadaljevanja stavke.

Predsednik Visokošolskega sindikata Slovenije Gorazd Kovačič je v izjavi za medije pred začetkom današnjega nadaljevanja pogajanj o prenovi plačnega sistema v javnem sektorju ocenil, da njihova pričakovanja »niso tako zelo težka, da vlada nanje ne bi mogla pristati v stroškovnem smislu«. »Gre pravzaprav za malenkost, morda gre bolj za princip,« je dejal in dodal, da so izvedeli za neenotnosti v vladi.

Po Kovačičevih besedah so imeli s pristojnim ministrstvom telefonske stike in so se strinjali, da nima smisla, da se sestajajo in pogovarjajo brez možnosti kakega zaključka, če pristojno ministrstvo ne dobi zelene luči ministrstva za javno upravo. »Tam je ves problem,« je dejal Kovačič. »Ko bo vladna pogajalska skupina za resorna pogajanja z visokošolskim sindikatom dobila zeleno luč, takrat se lahko usedemo praktično takoj,« je še dodal. Pojasnil je še, da bo napovedan stavkovni dan potekal kot celodnevna prekinitev dela s stavkovnimi shodi na različnih lokacijah.

Papič: Napovedano nadaljevanje stavke visokošolskega sindikata neupravičeno

Minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije Igor Papič ocenjuje, da je napoved visokošolskega sindikata o nadaljevanju stavke neupravičena. Poudaril je, da bodo zahteve, povezane s plačami, reševali v okviru krovnih pogajanj ter zavrnil očitek sindikata, da se zavzema za ukinitev splošnih in neposrednih volitev dekanov in rektorjev.

Minister pa je  na novinarski konferenci danes dejal, da pogajanja z Visokošolskim sindikatom Slovenije potekajo že dlje časa. Sindikat je imel po njegovih besedah sprva 19 zahtev, večino so jih razrešili. Odprte so ostale še plačne zahteve, kjer sindikat v današnji napovedi nadaljevanja stavke izpostavlja štiri - redno usklajevanje plač v javnem sektorju z inflacijo, skladnost plač visokošolskih učiteljev in zdravnikov specialistov, ustrezen plačni dvig pri vseh zaposlenih v visokem šolstvu v vseh plačnih skupinah ter odpravo starih plačnih krivic.

»Vsa odprta vprašanja, povezana s plačnimi razredi, se rešujejo na krovnih pogajanjih s sindikati javnega sektorja,« je poudaril Papič in dodal, da se mu zato zdi nekorektno govoriti o neuresničenih stavkovnih zahtevah, saj pogajanja še potekajo. Stališče vlade pa je, da do sprejema novih izhodišč o odpravi plačnih nesorazmerij kot resorno ministrstvo na svojem področju ne morejo »narediti napredka,« je spomnil.

Papič zavrača očitke sindikata

S peto stavkovno zahtevo visokošolskega sindikata - sklenitvijo stavkovnega dogovora o izboljšanju pogojev za delo, pri čemer bodo izhodišče rešitve, že dogovorjene v dosedanjih pogajanjih -  se Papič strinja. Zadnja, šesta zahteva sindikata pa je, da ministrstvo umakne predlog črtanja določb o članicah in volitvah dekanov in rektorjev v zakonu o visokem šolstvu. »Splošne in neposredne volitve dekanov in rektorjev, na katerih lahko sodelujejo tudi strokovni delavci in študentje, so za naš sindikat nedotakljive in jih bomo branili z vsemi sredstvi,« so poudarili.

Papič je zavrnil očitek, da je lansiral idejo o ukinitvi splošnih in neposrednih volitev. Po njegovih besedah je na pobudo rektorjev o ideji večje organizacijske avtonomije univerz sicer res razpravljala delovna skupina, ki pripravlja novi zakon o visokem šolstvu, a ni šlo za idejo ministra ali ministrstva. Ideja prav tako ne omenja ukinjanja rektorskih volitev, je poudaril.

V visokošolskem sindikatu Papiču sicer očitajo še, da se je veliko bolj kot za dostojne plače za vse angažiral za dvojne oziroma trojne plače, »ki jih bo prejemala peščica njegovih kolegov s tržnimi projekti«. Kot je pojasnil minister, se očitek nanaša na ukrep posebnega nagrajevanja uspešnih raziskovalcev, kar ureja zakon o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti, ki ga je DZ sprejel, preden je sam nastopil mandat, zato se mu zdi pripisovanje odgovornosti za ta ukrep nekorektno. Ukrep je po njegovih besedah sicer tudi želja akademske skupnosti.