Tik ob vzhodni ljubljanski obvoznici pri Dobrunjah so danes odkrili temeljni kamen in uradno začeli gradnjo novega ljubljanskega zapora. Dolgoletni ljubljanski zapor na Povšetovi že dlje časa ni primeren za ustrezno namestitev pripornikov in zapornikov, hkrati pa se sooča tudi s prenatrpanostjo. Pravosodna ministrica Dominika Švarc Pipan je ob tem poudarila, da bo nov ljubljanski zapor pripomogel k več dostojanstva zaprtih in bolj civilizirani družbi.
Generalni direktor uprave za izvrševanje kazenskih sankcij Bojan Majcen je ocenil, da so redke gradnje zaporov v Sloveniji po eni strani dober znak, saj Slovenija še vedno velja za državo z nizkim deležem zaprtih. Kljub temu pa se slovenski zaporski sistem že dlje časa sooča s prostorsko stisko. »Pomembno je poudariti, da se bo z novogradnjo ljubljanskega zapora v Dobrunjah hkrati reševala tudi prezasedenost drugih moških zaporov, ki je danes prisotna na vseh lokacijah,« je napovedal Majcen.
Konzorcij podjetij CGP, Kolektor Koling in Pomgrad namerava gradnjo zapora zaključiti v letu 2025, stala pa naj bi 73 milijonov evrov.
Trenutna zasedenost je 108-odstotna
V ponedeljek je bilo v slovenskih zaporih (brez prevzgojnega doma Radeče) zaprtih 1408 obsojencev in pripornikov, kar je 106 več, kot znaša kapaciteta slovenskih zaporov. Zasedenost je bila tako 108-odstotna.
Prav sistemska prezasedenost zaporov in neprimerni prostori ljubljanskega zapora v Povšetovi ulici (v ponedeljek je bila tam zasedenost 117-odstotna) so že pred leti pripeljali do odločitve, da Ljubljana potrebuje nov zapor. Ta bo drugi največji slovenski zapor (kapaciteta zapora na Dobu je 468 zaprtih, brez oddelkov v Slovenski vasi in Puščavi), v njem pa bo prostora za 388 zaprtih in okoli 200 pravosodnih policistov in drugega tehničnega osebja. V primerjavi s sedanjim zaporom v Povšetovi ulici s predvideno kapaciteto 135 zaprtih bosta Ljubljana in celotni slovenski zaporski sistem pridobila okoli 250 novih postelj za zaprte in priprte. Tudi če odštejemo trenutni presežek zaprtih, ki se odraža v prezasedenosti, bo novi ljubljanski zapor slovenskemu zaporskemu sistemu prinesel okoli 150 mest »rezerve«.
Slovenski sistem kazenskih sankcij ima sicer rezerve tudi pri nadomeščanju kazni zapora z delom v splošno korist, saj je bilo lani v slovenskih zaporih kar 51 odstotkov obsojenih na manj kot dve leti zapora.
Kapacitete tudi na zalogo
Med snovanjem projekta, ki je sprva predvideval tudi ženski del zapora, so se v delu stroke pojavili očitki, da je načrtovani zapor predimenzioniran, inštitutu za kriminologijo pa je nazadnje pravosodno ministrstvo uspelo prepričati, da v Dobrunjah ne bo novega ženskega zapora (ženski zapor na Igu je že danes zaseden zgolj 74-odstotno). Upokojeni penolog Dragan Petrovec, ki je bil eden izmed glasnejših kritikov prvotne zamisli, je zadovoljen, da bo novi ljubljanski zapor nekoliko manjši, čeprav v njegovi kapaciteti še vedno vidi »nekaj varčevalne ideologije« oziroma gradnje na zalogo. »Ne vemo, kako se bo gibalo število zaprtih. Po letu 1995 smo v Sloveniji v petih letih kot edini na svetu podvojili število zaprtih. Od takrat ohranjamo približno enako število zaprtih, se pa v zadnjem času polnijo pripori (predvsem na račun tujcev, op. p.). Ljubljanski zapor bi lahko razbremenil pripore drugih zavodov,« razmišlja Petrovec.
Preden bo novi ljubljanski zapor začel delovati, bo uprava za izvrševanje kazenskih sankcij morala priskrbeti tudi dovolj kadra. Čeprav se bodo v Dobrunje lahko preselili pravosodni policisti in osebje s Povšetove, bo potreben nov kader, se strinja predsednik sindikata državnih organov Slovenije Frančišek Verk. Novi zapor bo zgrajen po premišljenem in sodobnem načrtu, kar je dobrodošlo tudi z varnostnega vidika, vendar je živi stik z zaprtimi osebami, ki omogoča psihosocialno obravnavo, nenadomestljiv. Večjih kadrovskih prihrankov zaradi sodobnih arhitekturnih rešitev Verk zato ne pričakuje. Za nameček so kadrovske težave v zaporih že zdaj zelo izrazite. Kot pojasnjuje Verk, so pravosodni policisti lani opravili kar 63.666 nadur, že leta pa se kadrovske težave odražajo tudi v pogostih odpovedih prevozov pripornikov na sodišča, kar po nepotrebnem podaljšuje sojenja.
Tudi na pravosodnem ministrstvu priznavajo, da glede na standarde in normative v zaporih primanjkuje več kot sto pravosodnih policistov. Do leta 2025 jih bodo potrebovali še precej več. x
