Tuji državljan, ki je v priporu na ljubljanski Povšetovi že od začetka letošnjega leta, je zbolel za tuberkulozo. V začetku avgusta so se pri njem pojavili prvi znaki bolezni, pregledi v bolnišnici pa so sume nato tudi potrdili. »Zdravljenje je uspešno začel in verjamemo, da ga bo uspešno zaključil. Ves čas bo pod našim nadzorom,« je pojasnila vodja nacionalnega programa za tuberkulozo Petra Svetina z univerzitetne klinike Golnik.
Zaradi tesnih stikov v ljubljanskem zaporu, ki je trenutno (pre)zaseden kar 186-odstotno, se je seveda pojavila bojazen, da je – trenutno hospitalizirani – pripornik okužil še koga. Po besedah Svetine so zato že začeli s pregledi vseh, ki so bili v stikih z okuženim pripornikom. Ne le tistih, ki so si z njim delili sobo, temveč vseh, ki so se z njim zgolj srečevali na hodniku, zaposlenih,... Pripornike, ki so bili v najbolj tesnih stikih z okuženim, so izolirali, tako da se z drugimi priporniki in zaporniki ne srečujejo na sprehodih, omejili so jim tudi morebitne obiske in zagotovili dodatna dezinfekcijska in zaščitna sredstva, je med drugim zagotovil direktor ljubljanskega zapora Denis Perše.
Okužbo prinesel od zunaj
Pripornik se s tuberkulozo najverjetneje ni okužil v zaporu, temveč jo je prinesel od zunaj. Okužbo in nato bolezen namreč povzroča mikro bakterija, za tuberkulozo pa praviloma zbolijo tisti, ki so se okužili že pred leti. Tudi v konkretnem primeru je po mnenju Svetine najverjetneje šlo za tako imenovano reaktivacijo mikro bakterije, ki jo lahko povzročijo različni dejavniki – od stanja imunskega sistema, drugih bolezni, zdravstvenega stanja, nezdrave razvade ... Kužni so sicer samo tisti, ki za tuberkulozo zbolijo, »speča« okužba pa se ne prenaša na druge.
Ker so zapori zaradi tesnih stikov večjega števila ljudi na relativno majhnem prostoru za prenašanje okužb rizični že sami po sebi, je dobra novica, da so okužbe s tuberkulozo, pa tudi drugimi prenosljivimi boleznimi, v slovenskih zaporih redke – aktualna okužba je šesta v zadnjih desetih letih in prva po letu 2017.
»Za nas je pomembno, da pacienta zdravimo in da preprečimo, da bi se tuberkuloza širila v splošno populacijo,« je poudarila Petra Svetina in dodala, da letno obravnavajo »le« od 70 do 80 pacientov s tuberkulozo, kar Slovenijo uvršča med države z nizko incidenco tuberkuloze.
Razlogov za paniko tako ni, verjetnost okužbe pa pri tuberkulozi tudi sicer ni zelo visoka. Celo pri tistih, ki so z okuženim v tesnem stiku, okužba še zdaleč ni samoumevna. »V družini šestih, ki so stalno skupaj, najdemo okužbo pri enem ali dveh,« je kot primer navedla Svetina.
Zdravljenje traja več mesecev
Ko se bolezen, ki lahko prizadene različne organe, razvije, traja njeno zdravljenje več mesecev. Pacient mora jemati več zdravil hkrati. Najprej v bolnišnici, ko ni več kužen, pa se lahko naprej zdravi ambulantno.
Proti tuberkulozi se je mogoče tudi cepiti, cepljenje pa prepreči najhujše oblike bolezni v prvih letih življenja, zato cepijo otroke. Cepljenje sicer ni obvezno za vse otroke, tako da tudi med otroci v Sloveniji cepijo samo bolj rizične skupine. Po besedah Svetine cepljenje učinkuje približno deset let, tudi kasneje pa pripomore, da cepljeni, ki se okužijo, zbolijo za blažjo obliko bolezni.
Za koga je cepljenje obvezno?
Tuberkuloza (TBC) ali jétika, zastarelo tudi sušíca, običajno okuži pljuča, lahko pa tudi druge dele telesa. Širi se po zraku.
Cepljenje proti tuberkulozi je obvezno za novorojenčke iz družin, ki so se v zadnjih petih letih pred rojstvom novorojenčka priselile iz držav z visoko incidenco tuberkuloze, in za otroke, katerih matere se zdravijo zaradi tuberkuloze. Cepljenje je priporočljivo tudi za otroke, ki bodo v prvih letih življenja pogosto obiskovali države z visoko incidenco tuberkuloze, je zapisano na spletni strani Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ).
Novorojenčke praviloma cepijo v porodnišnici že prve dni po rojstvu. Cepljenje se opravi z enim odmerkom BCG cepiva, ki vsebuje žive oslabljene bakterije.
