Na težave, ki se vrstijo pri naročanju zdravil in se ob pomanjkanju nekaterih izdelkov še zaostrujejo, so se na ministrstvu za zdravje odzvali s predlogom interventnih ukrepov. Pri nabavi zdravil v lekarnah izjemoma ne bi bilo več treba uporabljati zakona o javnem naročanju. Interventna pot je v tem primeru sporna, je že opozorila državnozborska zakonodajno-pravna služba. Ker problematika ni celovito urejena, pristop vlade Roberta Goloba po oceni omenjene službe povzroča dodatne nejasnosti.
Brez dolgoročne rešitve
Glede na obstoječo zakonodajo o javnem naročanju imajo lahko javne lekarne samo enega, cenovno najbolj ugodnega dobavitelja. Lekarniška zbornica je v zvezi s tem že dolgo opozarjala, da veletrgovci ne zagotavljajo vedno vseh zdravil. Zato se lekarne niso mogle zanašati zgolj na enega dobavitelja. Težave pri naročanju zdravil seveda niso od včeraj: lani smo denimo poročali o razveljavitvah razpisov lekarniške zbornice za skupno dobavo zdravil. Lekarniška zbornica vseskozi opozarja, da zakonodaja o javnem naročanju ni združljiva z zakonom o lekarniški dejavnosti. Dosedanje vlade niso poskrbele za trajno rešitev.
Če bi želeli poslovati zakonito, bi morali v lekarnah nehati nabavljati zdravila, je obstoječe razmere orisala predsednica Lekarniške zbornice Slovenije Darja Potočnik Benčič. Pomanjkanje zdravil je predvsem posledica proizvodnje zunaj Evrope, je spomnila na včerajšnji seji državnozborskega odbora za zdravstvo, javni razpisi pa tveganje pomanjkanja zdravil še povečujejo. To je posebej izrazito v majhnih državah, kot je Slovenija, je opozorila.
Vlada je predlog zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje nemotene preskrbe z zdravili sprejela minuli teden. Z nekaj dopolnili so ga včeraj potrdili na seji odbora za zdravstvo. »Preprečil bo, da bi zaradi oteženega izvajanja javnih naročil prišlo do zamud ali prekinjene dobave zdravil in posledično pomanjkanja zdravil na slovenskem trgu, poleg že obstoječih motenj, s katerimi se spopada celotna Evropska unija,« so ocenili v vladi. Rešitev je začasna, je včeraj poudarila državna sekretarka na ministrstvu za zdravje Azra Herceg. Širšo razpravo pričakuje jeseni. Poslanka SD Bojana Muršič je bodočega ministra za zdravje (v tej vlogi je začasno predsednik vlade Robert Golob) pozvala k čimprejšnjemu razmisleku o prihodnjem naročanju zdravil. Do začasnih ukrepov so bili kritični v SDS: poslanec Zvonko Černač je ocenil, da gre za »potuho«, ki sedanjih težav zlasti na dolgi rok ne rešuje.
Sindrom operacijskih miz
Ob spreminjanju zakonodaje se odpirajo tudi dileme glede naročanja bolnišničnih zdravil, kjer pravila niso enaka kot v lekarnah. Bolnišnicam na primer ni treba zagotavljati tako širokega nabora izdelkov. A tudi pri skupnih naročilih bolnišničnih zdravil so se vrstili zapleti in zamude. Že leta 2012 smo poročali, da se je »sindrom operacijskih miz«, ki še vedno velja za osrednjo afero javnega naročanja v zdravstvu, razširil na nakupe zdravil.
Tako kot omenjeno naročilo so tudi centralizirano naročanje zdravil spremljali številni preobrati. »Dobro je treba premisliti, ali so takšni nacionalni razpisi res boljša pot od naročil v posamezni bolnišnici. Teoretično se zdijo dobra ideja za nižanje cen. Ker pa gre v tem primeru za velike vrednosti, se ponudniki pri centraliziranih naročilih borijo za vsako ceno. Včasih so njihovi revizijski zahtevki upravičeni, včasih ne, razpisi se lahko vlečejo v neskončnost,« je opozoril takratni predsednik računskega sodišča Igor Šoltes.
Da skupno naročanje bolnišničnih zdravil ni čarobna paličica, ki bi rešila vse zagate javnega naročanja, se je znova pokazalo leta 2017. Več kot leto in pol po objavi skupnega javnega naročila zdravil za slovenske bolnišnice so bili na ministrstvu za zdravje šele pred izbiro ponudnikov, v vmesnem času se je zvrstilo kar šest revizijskih zahtevkov. Na računskem sodišču so v tistem obdobju znova opažali, da ponudniki zavlačujejo postopke z vlaganjem revizijskih zahtevkov. V ozadju bi lahko bilo tudi dogovarjanje ponudnikov, ki želijo ohraniti svoj položaj, je ugotavljal Tomaž Vesel, v tistem času predsednik računskega sodišča. Podobne težave imajo tudi druge majhne države v EU, je izpostavljal. Med možnimi rešitvami je poleg ukrepov s področja varstva konkurence omenil tudi uvajanje izjem pri javnem naročanju.
Tajnikar: Plače naj bodo odvisne od poslovne uspešnosti
Centralizirano naročanje lahko vzpostavi protimonopol dobaviteljem, opaža ekonomist Maks Tajnikar, javni razpisi pa zmanjšujejo netransparentnost nakupov. Kar ne pomeni, da je takšna možnost vedno najboljša, je poudaril. Zaposleni v zdravstvu marsikdaj ocenijo, da bi posamezni zavodi dosegali nižje cene in boljši nabor izdelkov, če bi jih kupovali brez javnega naročanja. Poleg tega lahko tovrstni postopki trajajo zelo dolgo. Podobna težava kot pri zdravilih se pojavlja tudi pri naročanju medicinskotehničnih pripomočkov, je spomnil sogovornik. Med rešitvami, ki jih vidi, je odvisnost višine plač zaposlenih od poslovne uspešnosti. »Ta bi bila odvisna tudi od tega, kako, kaj in po kakšni ceni se naroča,« razloži Tajnikar. Na takšen način bi lažje dosegli, da bi javni zavodi, podobno kot to pri naročanju že počnejo zasebniki, izhajali iz svojih interesov.
