Predmet zakupa je dobrih 1858 hektarjev kmetijskih zemljišč, ki jih je doslej obdelovalo Kmetijsko gospodarstvo (KG) Lendava. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov (v nadaljevanju sklad) jih bo novim zakupnikom oddal v 147 sklopih. Prejeli so kar 3380 prijav, od deset pa vse do 39 za posamezni sklop. Sklad je vseh 124 prijavljenih za zakup teh kmetijskih zemljišč na širšem območju Lendave pozval k dopolnitvi prijave z dokazili o morebitni prednostni pravici do zakupa. Devetnajst prijaviteljev prijave ni dopolnilo. Če ne bo kakšnih zapletov, bodo zakupnike izbrali do konca tega meseca ali najpozneje v prvi polovici oktobra, so napovedali za Dnevnik. A zaplete je pričakovati, saj je boj za ta zemljišča srdit. KG Lendava jih želi še naprej obdelovati, lendavski župan Janez Magyar vztraja, da jih morajo dobiti v zakup lokalni kmetje. Ta polja bi radi orali tudi kmetje zunaj lendavske občine, prav tako nekatera druga kmetijska podjetja.

Nujna je strateška odločitev države

Polemike, kdo naj obdeluje državna zemljišča, se vrstijo že leta, zato je ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pred dvema letoma naročilo 120.000 evrov vredno raziskavo z naslovom »Prenova sistema upravljanja z državnimi kmetijskimi zemljišči«. Nosilka je bila Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, v njenem imenu prof. dr. Andrej Udovč. Sodelovali so tudi strokovnjaki Kmetijskega inštituta Slovenije ter Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru. Avtorji so med drugim izpostavili, da je ključno na ravni države sprejeti jasne agrarno-politične cilje, ki naj jim sledi kmetijska zemljiška politika. To pomeni, da se je treba strateško odločiti, kateremu segmentu dati prednost – družinskim kmetijam, mladim kmetom, najbolj sposobnim kmetijskim gospodarstvom, poseljenosti podeželja ...

Nekateri bi velikim zakupnikom omejili obseg državnih kmetijskih zemljišč. »Za tak scenarij ni utemeljenih proizvodno-ekonomskih argumentov, bi pa lahko z njim dosegli druge cilje, predvsem omogočanje dostopnosti zemljišč večjemu številu kmetijskih gospodarstev. Če želimo v Sloveniji zagotavljati predvsem proizvodno funkcijo kmetijstva in s tem čim večjo prehransko suverenost države, naj državna kmetijska zemljišča ostanejo v rokah večjih kmetij in kmetijskih podjetij. V nasprotnem primeru bi dosegli le prerazporeditev kmetijskega dohodka ali celo tvegali zmanjšanje proizvodnje hrane,« še piše v končnem poročilu. Pisci več pozitivnih posledic prepoznavajo v morebitni uvedbi progresivne lestvice pri cenah zakupnin: večji ko je obseg zakupljenih površin, višja bi bila zakupnina.

Do šol preveč radodarni?

Predlagali so tudi več rešitev, kako bi do državnih zemljišč prišlo čim več kmetijskih gospodarstev. Med drugim bi bilo smiselno preveriti, koliko državnih zemljišč v resnici potrebujejo raziskovalne in izobraževalne ustanove. Kar je viška, bi jih morali sprostiti za kmetijske pridelovalce, ki pridelujejo hrano za trg. Toda glede tega je kmetijsko ministrstvo pogrnilo na celi črti. Leta 2021, ko ga je vodil Jože Podgoršek, je namreč izsililo sprejetje zakona, s katerim so izobraževalnim institucijam, ki jim vpis močno usiha, zagotovili, da bodo v brezplačno uporabo dobile dodatnih 600 hektarjev kmetijskih zemljišč in 500 hektarjev gozdov.

Največji kos te zemljiške pogače si je zagotovil novomeški Grm, kjer je bil pred ministrovanjem zaposlen Jože Podgoršek in kamor se je po neslavno končani ministrski avanturi vrnil. Grm je imel prej v brezplačnem zakupu 111 hektarjev kmetijskih zemljišč in slabih 100 hektarjev gozdov, po novem pa ima dodeljeno kvoto za upravljanje (ne več za zakup) 152 hektarjev kmetijskih zemljišč in 148 hektarjev gozdov.

Vprašljiv avtomatizem podaljševanja pogodb

Po mnenju avtorjev študije bi veljalo tudi opredeliti in preveriti merila, kdaj in v katerih primerih je avtomatsko podaljševanje zakupnih pogodb smiselno, zlasti ob menjavi lastnikov pravnih oseb, ki zaradi avtomatizma podaljševanja pogodb prevzamejo zakupljena državna kmetijska zemljišča. To se je zgodilo s Perutnino Ptuj, ko je ukrajinski kupec skupaj s tem podjetjem dobil v zakup tudi 3671 hektarjev državnih kmetijskih zemljišč, prav tako s Panvito, saj bo njen novi (hrvaški) lastnik dobil v uporabo tudi dobrih 3000 hektarjev državnih zemljišč. Avtorji končnega poročila o prenovi sistema upravljanja državnih kmetijskih zemljišč menijo, da bi moral sklad presoditi ustreznost novega lastnika pravne osebe, s katerim bi v primeru pozitivne ocene sklenil novo zakupno pogodbo, sicer bi pogodbo prekinil in državna kmetijska zemljišča ponudil drugim interesentom.

Velikim bi omejili zakup

Raziskava je tudi razkrila, da vprašanje zakupa državnih zemljišč ne razdvaja le kmetov in kmetijskih podjetij, ampak tudi kmetijsko stroko. Čeprav je mariborska kmetijska fakulteta sodelovala v tem ciljnem raziskovalnem projektu, se z njegovimi ugotovitvami očitno ne strinja povsem. O tej raziskavi so včeraj razpravljali člani sveta za kmetijstvo in podeželje, ki je posvetovalni organ kmetijske ministrice Mateje Čalušić. Poleg zaključnega poročila so prejeli tudi ločeno mnenje mariborske kmetijske fakultete, pod katero je podpisan dekan dr. Aleš Gregorc.

V Mariboru so prepričani, da bi pri dolgoročnem najemu državnih zemljišč morale imeti prednost majhne in srednje velike kmetije, ki obdelujejo od pet do 30 hektarjev površin. Po drugi strani bi najem državnih zemljišč omejili velikim kmetijskim gospodarstvom oziroma podjetjem. »Trenutni sistem, kjer velika kmetijska gospodarstva najemajo obsežne površine državnih zemljišč in prejemajo velik delež subvencije na osnovi površine, ustvarja neenake pogoje na trgu ter otežuje konkurenčnost malih in srednjih kmetov,« so zapisali v ločenem mnenju in predlagali omejitev površine, ki jo lahko posamezno kmetijsko podjetje najame od države. »To bi preprečilo koncentracijo zemljišč v rokah velikih agrarnih subjektov, pogosto v lasti tujih vlagateljev, ki 'prioritizirajo' izvoz pridelkov na škodo lokalne prehranske samooskrbe. Zmanjšanje monopolnega položaja teh podjetij bi omogočilo pravičnejšo porazdelitev kmetijskih zemljišč ter okrepilo položaj manjših in srednje velikih kmetij,« še menijo na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru.