Ljubezen do živali je tolikšna, da jih nekateri izvoljenci ljudstva slišijo tudi govoriti. »Moja psička govori in jaz jo razumem. Ampak zakaj ne govori z mojim jezikom? Zato, ker nima tako razvitih glasilk, kot jih imamo ljudje. Ne boste verjeli, razume čisto vse, da bo malce ironično, včasih več kot politiki tu v tej dvorani,« je bila med današnjo splošno razpravo o predlogu novele zakona o zaščiti živali slikovita poslanka Levice in podpredsednica državnega zbora Nataša Sukič.
Teliček ni več enako
kot kos granita
Prvopodpisana pod zakon, poslanka Socialnih demokratov Meira Hot, je vsem, ki ga kritizirajo – med njimi je tudi celotna veterinarska stroka – sporočila, da so strahovi, češ da bo zakon degradiral veterinarje in ljubiteljem živali podelil status nadpolicije, »od znotraj votli, okrog pa se jih ne vidi«. »Nameni predlagateljev so iskreni in dobronamerni. Temeljijo na novih spoznanjih, metodah in tehnikah, ki bodo dolgoročno pomagale ta svet spremeniti na bolje. Če smo namreč še pred desetletjem živali obravnavali enako kot stvari, torej telička enako kot kos granita, danes vemo, da so živali čuteča živa bitja,« je pojasnjevala Hotova in zagotovila, da predlagatelji z novelo zakona o zaščiti živali veterinarski stroki nudijo roko pomoči, »da nas v večernih poročilih ne bodo več šokirale slike okrvavljenih, sestradanih, mučenih, trpinčenih in v lastnih iztrebkih živečih ter od zajedavcev nažrtih živali«.
Vida Čadonič Špelič iz NSi, ki je po izobrazbi doktorica veterine, je Hotovi pritrdila, da so živali čuteča bitja in da si prav zaradi tega zaslužijo, da jim pomaga stroka, politika pa naj jo pri tem podpre. V tem primeru se je po njenem mnenju zgodilo ravno nasprotno. »Dragi pripravljalci in vsi, ki zagovarjate ta zakon, ljubezen do živali ni dovolj. Treba je imeti tudi nekaj znanja, ne glede na to, da je bila ta ljubezen podprta s predstavniki najvišje politike. Navsezadnje je tudi predsednik vlade javno povedal, da podpira ta zakon. Toda ne bo ga mogoče izvajati. Hvala bogu smo danes dobili mnenje vlade, iz katerega je razvidno, da ga bo treba zelo popraviti,« je poudarila Čadonič-Špeličeva.
»Psi niso nobeni čuvaji«
Novela zakona o zaščiti živali med drugim uvaja popolno prepoved privezovanja psov. Tudi to določilo je naletelo na številne kritike, zlasti v povezavi s psi čuvaji na kmečkih dvoriščih, ki so na verigah. Predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, ki je lastnica petih živali (štiri je po lastnih navedbah posvojila, eno pa skoraj posvojila, saj je zanjo odštela nekaj malega denarja), se temu čudi. »Na kmečkih dvoriščih ne najdemo več kurjih kakcev, ker so kokoši zaprte v neke ograje, da se ne sprehajajo po cestah. Enostavno ne razumem, zakaj naj puščamo pse na verigah in govorimo, da so to čuvaji. Lepo prosim, psi niso nobeni čuvaji. Danes imamo alarme, mobitele … Res nehajmo s tem,« je predlagala prva dama državnega zbora. Jožef Horvat iz Nove Slovenije se z njeno trditvijo, da ni več psov čuvajev, ni strinjal. »Tukaj gre za neko religijo, za fanatizem. V zadnjem času opažamo, da postaja veganstvo neke vrste politični boj,« je izpostavil.
Branka Grimsa iz SDS so v predlagani zakonski noveli med drugim zmotili pooblaščeni nadzorniki, ki bodo lahko fotografirali domnevno mučenje živali in od inšpektorjev zahtevali, da jim v 24 urah poročajo, kako so ukrepali. »Postavite se v kožo slovenskega kmeta, ko bo nekaj razvajenih frocev iz Ljubljane hotelo na njegovi zasebni domačiji slikati, kako ravna z živalmi. Vnaprej lahko povem, da se to ne bo za nikogar dobro končalo,« je bil jasnoviden Grims. Njegov strankarski kolega Franci Kepa je pristavil: »Ko bo nevladnik prišel na dvorišče in bo tam spuščen kakšen rotvajler, mu bo kužek posončil zobke. Mislim, da bo ta nevladnik spustil vsaj fotoaparat, če ne še kaj drugega kam.« Zoran Mojškerc, prav tako poslanec SDS, pa je izpostavil, da bi lahko kmetje po zgledu živalske policije, ki jo bo vzpostavila novela zakona o zaščiti živali, začeli ustanavljati na primer društva za zaščito urbanih glodalcev. »Ko bodo dobili status društva v javnem interesu, se bodo lahko po treh letih prijavljali v upravne postopke za preprečevanje deratizacije po večstanovanjskih stavbah. Ne vem, ali si to želimo,« je sklenil Mojškerc.
