Poslanke Meira Hot (SD), Urška Klakočar Zupančič (Gibanje Svoboda) in Tatjana Greif (Levica) so v četrtek dopoldan pompozno napovedale, da so koalicijski poslanke in poslanci v zakonodajni postopek vložili predlog novele zakona o zaščiti živali. Koalicija ga je vsebinsko usklajevala tri mesece, dodatno so ga v kabinetu predsednika vlade Roberta Goloba pod taktirko njegove partnerice Tine Gaber pilili še z ljubitelji živali, zato je bilo pričakovati, da je na parlamentarnih klopeh popolno zakonsko gradivo. A se je zapletlo že z njegovo vložitvijo v zakonodajni postopek, saj naj ne bi vsebovalo virov financiranja, zato so ga morali dopolniti, javnost pa je imela njihov izdelek priložnost videti šele včeraj dopoldan. »Negativno smo presenečeni in šokirani. Stroka pri tem zakonu ni sodelovala,« pa je predlog pospremil dr. Ožbalt Podpečan, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije in vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali.

Inšpektorji bodo dobili nadzornike

Tako kot je premier Robert Golob napovedal že v PR-pogovoru s Tino Gaber, ki je po njegovih besedah zelo čustvena, strastna, konsistentna in borbena zagovornica živali, bo med drugim uzakonjena vzpostavitev vsaj petih regionalnih prehodnih hlevov za namestitev odvzetih rejnih živali in dodatnega na mejnem prehodu Obrežje. Najem objektov, krma in voda za živali ter upravljalci hlevov naj bi državo stali 275.000 evrov na leto.

Dodatnih 1,1 milijona evrov na leto naj bi odšteli za zaposlitev in opremo petnajstih veterinarskih inšpektorjev, ki bodo izvajali le nadzor, povezan z zaščito živali. Nad delom veterinarskih inšpektorjev bodo v prihodnje bdeli pooblaščeni svetovalci za dobrobit živali. Njihovo 40-urno usposabljanje bo prav tako financirala država, natančneje uprava za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, in to s postavke zdravstveno varstvo rastlin in živali. Izvajanje predlagane novele zakona o zaščiti živali naj bi upravo stalo okoli 1,4 milijona evrov na leto.

Stroka je šokirana

Dr. Ožbalt Podpečan, predsednik Veterinarske zbornice Slovenije in vodja Nacionalnega centra za dobrobit živali, ki deluje v sklopu ljubljanske veterinarske fakultete, je zakonski predlog prvič videl včeraj sredi dneva, zato se v njegovo vsebino še ni utegnil poglobiti, po prvem branju pa nam je dejal: »Negativno smo presenečeni in šokirani. Stroka pri tem zakonu ni sodelovala. Z nami se ni o njem nihče niti malo usklajeval. Tudi to, da bo izobraževanja pooblaščenih svetovalcev za dobrobit živali izvajal Nacionalni center za dobrobiti živali, ki ga vodim, sem izvedel šele iz predlagane zakonske novele.«

V zakonu piše, da bodo morali tisti, ki bodo želeli pridobiti status pooblaščenega svetovalca za zaščito živali, opraviti najmanj 40-urni tečaj. Za ta status se bodo lahko potegovali vsi, ki imajo najmanj srednješolsko izobrazbo. Tečajnik bo pridobil znanja s področja biologije, fiziologije, vedenja in zdravstvenega varstva živali ter predpisov, ki urejajo zaščito živali ter postopke inšpekcijskega nadzora in prekrškovne postopke. »Uprava si bo plačala nadzornike, ki se bodo morali v štiridesetih urah naučiti, kaj je kršitev dobrobiti živali. Sta dobrobit živali in stroka padli tako nizko, da bo nekdo s 40-urnim tečajem usmerjal in nadziral doktorje veterinarske medicine s šestletnim študijem in s pooblastili inšpektorja?« se sprašuje dr. Vida Čadonič Špelič, doktorica veterinarskih znanosti, ki je vrsto let vodila veterinarsko upravo in kasneje upravo za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin, trenutno pa je predsednica parlamentarnega odbora za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano.

Žveglič: Dobili bomo živalsko nadpolicijo

»Kako si sploh upajo predlagati kaj takega? Vsaka beseda o tem zakonu je odveč, razen da ga je treba zavreči in napisati novega,« je bila ostra Čadonič-Špeličeva. Meni, da je zakon o zaščiti živali posledica nedela in neodzivnosti uprave za varno hrano. »Z njim vlada rešuje veterinarja Gučka (Matjaž Guček je generalni direktor uprave, op. p.),« je še dodala.

Roman Žveglič, predsednik Kmetijsko-gozdarske zbornice Slovenije, je napovedal, da utegnejo zakon, če bo sprejet v predlagani obliki, spodbijati na ustavnem sodišču, morda tudi na referendumu. »Nesprejemljivo je, da bo nekdo s 40-urnim tečajem nad pooblaščenimi osebami, ki se bodo morale celo zagovarjati pred njim. Bodo ti ljudje hodili tudi po hlevih? Je kdo pri tem pomislil na biovarnost? Nekateri so si prizadevali za vzpostavitev živalske policije, toda zdaj bomo dobili živalsko nadpolicijo, nekakšno ad hoc ljudsko sodišče,« je kritičen Žveglič, ki tudi opozarja, da je lahko že zdaj vsakdo prijavil sum mučenja ali zanemarjanja živali. Predlagana zakonska novela po njegovem uzakonja ovaduštvo.

Veterinarji: Pri pobojih psov ne bomo sodelovali

Zakon uvaja tudi popolno prepoved priklepanja psov na verige, prav tako uvaja obvezno čipiranje in registriranje mačk. »Predaleč so šli. Čakam naslednji korak, ko bodo v zakon o zaščiti živali zapisali, da lisica ne sme loviti kokoši, volk pa ne srn. Kako bi to izpeljali v praksi, seveda ne vedo, kot tudi ne vedo, kako bodo izvajali ta zakon,« je pripomnil Žveglič.

O izvedbenih možnostih predlagane novele zakona o zaščiti živali se sprašuje tudi Ožbalt Podpečan. »Psi bodo morali z verig pol leta po uveljavitvi zakona. Kaj bo potem s temi živalmi? Vedo društva za zaščito živali, koliko psov je na verigah? Veterinarji pri njihovih pobojih ne bomo sodelovali, kajti po pravilih stroke lahko žival evtanaziramo le, ko za to obstajajo medicinski razlogi. Zavetišča psov, ki jih ljudje ne bodo več smeli imeti na verigah, ne bodo mogla sprejeti, saj so že zdaj polna, toda o zavetiščih ni v predlaganem zakonu niti besede,« opozarja Podpečan.