Računsko sodišče je javno objavilo končno poročilo revizije, v kateri je presojalo, ali je bila javna služba informiranja Slovenske tiskovne agencije (STA) učinkovito sistemsko urejena in ali se je v obdobju od 1. januarja 2019 do 30. junija 2023 učinkovito izvajala. Ugotovilo je, da vladni organi in STA niso bili učinkoviti pri opravljanju javne službe informiranja, predvsem zaradi nedorečenosti zakona o STA in podlag za primerno financiranje javne službe.

Ugotovili so še, da je zakon o STA javno službo informiranja opredelil zelo omejeno, v zakonu pa ni bilo enoznačno določeno, kateri javnosti, na kakšen način in v kakšni obliki naj bodo dostopne novice, da bo zagotovljeno stalno, celovito, točno in objektivno informiranje. Ker storitve javne službe torej v zakonu niso bile natančno opredeljene, jih v praksi tudi ni bilo mogoče enoznačno ločevati od storitev tržne dejavnosti. »Posledično ni bilo zagotovljeno izhodišče za enotno, ponovljivo in pregledno razmejevanje stroškov, odhodkov in prihodkov na javno službo informiranja in tržno dejavnost,« še navajajo v poročilu. Računsko sodišče kljub temu ugotavlja: »Ne glede na nepreglednost financiranja javne službe informiranja je bilo v okviru izvajanja javne službe informiranja s povzetki novic zagotovljeno stalno (ažurno), celovito, točno in objektivno informiranje javnosti in medijev na ravni nabora vseh dnevnih dogodkov.«

Ustavitev financiranja brez pravne podlage

Računsko sodišče je ugotovilo, da je STA vestno opravljala službo javnega informiranja tudi v letih 2020 in 2021, ko je urad vlade za komuniciranje (Ukom) jeseni leta 2020 in nato še leta 2021 ustavil financiranje. Spomnimo, da je bila STA takrat brez financiranja več kot 300 dni, zato je v okviru kampanje Za obSTAnek delovala s pomočjo donacij javnosti. Računsko sodišče še ugotavlja, da Ukom – ki ga je takrat vodil Uroš Urbanija – ni imel pravne podlage za prekinitev financiranja oziroma da določila pogodbe o opravljanju javne službe niso bila skladna z namenom zakona o STA (ZSTAgen), saj ustavitev financiranja lahko ogrozi opravljanje temeljnih nalog javne službe STA. Povedano drugače, STA mora zagotavljati informiranje javnosti na dnevni ravni, prekinitev financiranja to onemogoča, zato je prekinitev financiranja brez pravne podlage protizakonita. Računsko sodišče je ugotovilo tudi, da Ukom ni imel pooblastila za pripravo, podpisovanja in izvajanja pogodb o javni službi STA vse do leta 2023, ko mu je šele vlada Roberta Goloba podelila vsa ustrezna pooblastila.

Zastarel, nedorečen in pomanjkljiv zakon

Da je zakon o STA zastarel in nedorečen, so opozarjali tudi pri STA. Poudarili so tudi, da si želijo čimprejšnje oblikovanje nove medijske zakonodaje. Revizorji so ugotovili, da ob pomanjkanju sistemske ureditve STA in nejasnosti njenega financiranja v reviziji ni bilo mogoče izključiti možnosti, da se storitve tržne dejavnosti v določenem obsegu financirajo tudi iz proračunskih sredstev; vendar pri STA zagotavljajo, da se to ni dogajalo. Računsko sodišče je zato podalo predlog oziroma popravljalni ukrep, ki opozarja na nujnost spremembe zakona o STA. Da je nujno potreben nov zakon o STA, opozarjajo tudi v Društvu novinarjev Slovenije. Menijo, da mora zagotoviti stabilno, pregledno, večletno financiranje, ki ni podvrženo politični arbitrarnosti ter omogoča njeno neodvisnost in razvoj.

V STA so objavo revizijskega poročila računskega sodišča označili kot eno ključnih usmeritev za pripravo novega zakona o STA in zagotovitev ustreznih pogojev za neodvisno delovanje družbe. S tem bi se končalo tudi razreševanje problematike financiranja, »ki je žalostni vrhunec dosegla v letih 2020 in 2021 z dvakratno prekinitvijo financiranja«, so dejali pri STA. Veseli jih, da se pomena ukinitve financiranja javne službe za informiranje zaveda tudi računsko sodišče, ki je na naslovno stran poročila uvrstilo nekatere slogane iz kampanje Za obSTAnek.