Vodja delovne skupine, ki šteje 39 članov, je Mojca Zvezdana Dernovšek, predstavnica ministrstva za zdravje. Že od sredine maja imenovani člani pripravljajo predlog zakona o psihoterapiji, s katerim naj bi med drugim opredelili psihoterapijo in omogočili njeno vključitev v sistem javnega zdravstva. Še pred začetkom delovanja skupine so njeni člani naleteli na nasprotujoča si stališča, ki jih tudi po več srečanjih niso uspeli uskladiti.
Ključno vprašanje pri oblikovanju novega zakona naj bi bilo, ali bo ministrstvo za zdravje vstop v sistem javnega zdravstva dopustilo tudi tistim, ki svojega izobraževanja niso opravili v sklopu medicinske fakultete. Predstavniki psihoterapevtov sicer trdijo, da so njihova izobraževanja primerljiva ali boljša od izobraževanj, ki jih klinični psihologi ali psihiatri opravijo na medicinski fakulteti in med praktičnim usposabljanjem.
Upoštevati bi morali
posvetovalne organe
Vložek je očitno velik, saj so se napetosti pojavile že pri sestavi delovne skupine. Verjetno tudi zato dolgo časa sploh niso hoteli povedati, kdo so člani delovne skupine, ki pripravljajo predlog zakona o psihoterapiji, čeprav smo jih novinarji o tem spraševali (vsa imena objavljamo na naši spletni strai www.dnevnik.si). Nezadovoljni pa so vsi vpleteni. V Zbornici kliničnih psihologov opozarjajo, da vodja delovne skupine pri njeni sestavi ni upoštevala lastne stroke in je ob tem ignorirala mnenje strokovnih posvetovalnih organov. »Ministrstvo za zdravje ima namreč posvetovalne organe, ki se imenujejo razširjeni strokovni kolegiji (RSK) in so imenovani za posamezna področja, tudi za področje psihiatrije, pedopsihiatrije in klinične psihologije, torej strok, ki v okviru zdravstvenega sistema že pol stoletja izvajajo psihoterapijo,« so pojasnili. RSK-ji predstavljajo najvišji posvetovalni organ ministra za zdravje. Po zakonu o zdravstveni dejavnosti RSK-ji oblikujejo strokovno doktrino o krepitvi zdravja, preprečevanju, ugotavljanju, zdravljenju, zdravstveni negi in rehabilitaciji zbolelih, poškodovanih in oseb z motnjami v telesnem in duševnem razvoju.
Predstavniki psihoterapevtov so dejali, da je delovna skupina res aktivna, a da to ne pomeni, da nima večjih problemov. Izpostavili so nejasno določanje članov skupine in števila predstavnikov, ki jih ima posamezna ustanova. »Pozitivni vidik delovanja delovne skupine je v tem, da se je do sedaj vodstvo skupine res osredotočalo na strokovna vprašanja. Vendar pa še ni razvidno, ali je bil namen te delovne skupine le predvsem zadostiti postopkovnim pravilom, ali pa bodo pri odločitvah in sklepih delovne skupine res prevladali strokovni argumenti,« je povedal Robert Cvetek, predstavnik teološke fakultete.
Obe strani se strinjata, da bi bilo treba natančno določiti primerno izobrazbo osebe, ki bo v sklopu javnega zdravstva lahko izvajala psihoterapije. Ob tem predstavniki kliničnih psihologov opozarjajo še, da pomanjkanje strokovnega osebja in dolge čakalne vrste ne smejo biti razlog za to, da ljudje pomoč poiščejo pri neusposobljenih terapevtih.
