Na ministrstvu za delo je v četrtek potekal neformalni brifing, na katerem je državni sekretar Dan Juvan pojasnil vsebino predloga sprememb zakona o delovnih razmerjih. V skladu s koalicijsko zavezo na ministrstvu predlagajo 30-urni polni delovnik. To pomeni, da tudi delovni čas v obsegu 30 ur na teden šteje za polni delovni čas, zato je delavec upravičen do polnih prispevkov in polnih pravic, kot so regres, plačilo za delo in dopust. Ne gre za krajšanje zgornje meje, temveč možnost za delodajalce, da uvedejo na primer štiridnevni ali šesturni delovnik. Ministrstvo želi na ta način spodbujati pozitivno konkurenco.
Na ministrstvu bi prav tako vpeljali pravico 48-urnega tedenskega počitka enkrat mesečno. »Ne povečujemo obstoječe količine ur počitka, ampak samo zahtevamo drugačno izrabo, to je na način, da je delavec vsaj enkrat na mesec dva dni zaporedoma prost. To, kar nekateri poznamo kot pravico do vikenda, namreč ni zagotovljeno vsem,« je opozoril Juvan. Uvedli bi tudi pravico do odklopa, kar daje delavcu možnost, da ga delodajalec ne more motiti v obdobjih, ko ne dela.
Proti prekarnosti in za zaščito sindikalistov
Novela prinaša še pomembne ukrepe pri zamejevanju prekarnega dela. Po novem bi lahko delavec v prikritem delovnem razmerju – to je, ko opravlja delo preko pogodb civilnega prava, pri čemer gre de facto za delovno razmerje, saj obstajajo elementi delovnega razmerja – za pet let nazaj zahteval terjatve iz delovnega razmerja. Gre za odvračalni ukrep zoper prekarno zaposlovanje. Ministrstvo prav tako predlaga zmanjšanje največjega dovoljenega deleža agencijskih delavcev v podjetjih.
Agencijskim delavcem se poleg tega obeta zvišanje nadomestila plače. V času, ko agencija za zaposlovanje ne zagotavlja dela pri podjetju, je delavec trenutno upravičen do nadomestila v višini najmanj 70 odstotkov minimalne plače, po novem pa bi bil izenačen z ostalimi delavci, ki v času čakanja prejmejo 80 odstotkov povprečne mesečne plače za polni delovni čas iz zadnjih treh mesecev zaposlitve.
Na mizi so tudi rešitve za varstvo delavskih predstavnikov pred povračilnimi ukrepi delodajalcev. Konkretno ministrstvo predlaga zadržanje učinkovanja prenehanja pogodbe o zaposlitvi do odločitve v sporu na prvi stopnji. Obetajo se še ukrepi za preprečevanje zlorab na področju podajanja pisnih opozoril pred odpovedjo, izenačenje delovnopravnih pravic rejnikov s pravicami, ki jih imajo starši, določbe v zvezi s fleksibilnejšo možnostjo dela od doma in pa ukrepi za varovanje žrtev nasilja. Predlagajo na primer deset dni plačanega dopusta za obdobje, ko žrtve nasilja urejajo zadeve na centru za socialno delo, sodišču in tako naprej.
Osnutek novele v slovenski pravni red vnaša tudi dve evropski direktivi. Na njuni podlagi predvideva pet dni neplačanega oskrbovalskega dopusta in pravico delavca predlagati spremembo pogodbe o zaposlitvi po poteku šestih mesecev. Delodajalec mora svojo odločitev pisno utemeljiti najkasneje v 30 dneh. Pri implementaciji direktiv ministrstvo preganjajo roki, od prvega avgusta namreč zaradi zamude obstaja možnost tožbe evropske komisije.
Nazaj k pogajalski mizi vabijo delodajalce
V javno obravnavo je šel predlog sicer neusklajen, v medresorskem usklajevanju pa so se pojavili še novi predlogi. Reprezentativne delodajalske organizacije so prejšnji mesec sporočile, da izstopajo iz ekonomsko-socialnega sveta zaradi po njihovi oceni neenakovrednega položaja v socialnem dialogu ter vloge statista, ki so jo imele pri sprejemanju sprememb zakonov o delovnih razmerjih in dolgotrajni oskrbi.
Predsednica Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Lidija Jerkič je dejala, da razumejo pomisleke glede vsebine, s katero tudi sindikalna stran ni zadovoljna, a dodala: »Delodajalske in sindikalne organizacije smo v dialogu ves čas sodelovale, nezadovoljstvo z doseženim pa ne more in ne sme biti razlog za prenehanje dialoga.« Ministrstvo za delo kljub nastali situaciji upa, da bo novela na vladi septembra, do takrat so se še naprej pripravljeni pogovarjati s socialnimi partnerji. Nazaj k pogajalski mizi vabijo tudi delodajalce.
