Osnutek novega zakona o Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS), ki so ga na ministrstvu za zdravje dopolnjevali še minuli teden in smo ga pridobili na Dnevniku, napoveduje enajstčlansko skupščino in tričlansko upravo. Poleg predsednika uprave bosta v njej še član, pristojen za obvezno zdravstveno zavarovanje, in član, ki bo zadolžen za dolgotrajno oskrbo. Iz osnutka je razvidno tudi, da se ministrstvu, ki ga vodi Danijel Bešič Loredan, z zamenjavami na čelu ZZZS precej mudi.
Odmik od donedavnih načrtov
V enajstčlanski skupščini bo glede na osnutek šest predstavnikov zavarovancev, dva člana predstavnika ustanovitelja, ki ju imenuje vlada, dva člana predstavnika delodajalcev in član, ki ga bodo izvolili delavci ZZZS. Člane predstavnikov zavarovancev in delodajalcev bo predlagal ekonomsko-socialni svet. Gre za odmik od donedavnih načrtov zdravstvenega ministrstva o petčlanski upravi in 27-članski skupščini ZZZS. V slednji bi bilo po prejšnjih izhodiščih sedem članov, ki bi jih imenovale nevladne organizacije s področja pacientovih pravic, in šest članov, ki bi jih imenovala vlada. Aktualna različica zakonskega osnutka pomeni tudi bistveno spremembo v primerjavi s sedanjo 45-člansko skupščino, enajstčlanskim upravnim odborom in generalnim direktorjem (generalna direktorica ZZZS je trenutno Tatjana Mlakar).
Vlada bi glede na zakonski osnutek vršilca dolžnosti predsednika uprave ZZZS in vršilca dolžnosti člana uprave, ki bo pristojen za dolgotrajno oskrbo, imenovala že z letošnjim 1. septembrom. Predsednika uprave ZZZS bi na podlagi javnega razpisa sicer imenovala skupščina v soglasju z vlado, preostala člana uprave pa bi skupščina v soglasju z vlado imenovala na podlagi javnega razpisa in na predlog predsednika uprave.
Da si v zdravstvenem resorju želijo predvsem zamenjave sedanje generalne direktorice, so po neuradnih informacijah ocenjevali nekateri člani strateškega sveta, ki ga vodi Erik Brecelj in je zadolžen za pripravo reformnih načrtov. Na ministrstvu so novo zakonodajo sprva sicer pripravljali kar sami.
Izboljševati bi morali zdravstveno stanje zavarovancev
Besedilo, o katerem bodo predvidoma jutri razpravljali člani ekonomsko-socialnega sveta, izpostavlja ZZZS v vlogi »aktivnega kupca storitev«. Glede na osnutek ta med drugim zajema pogajanje s ponudniki zdravstvenih storitev (javnimi zavodi in koncesionarji) o cenah zdravljenj. Pri tem bo ZZZS moral, če bo obveljala aktualna različica zakonskega osnutka, upoštevati merila stroškovne učinkovitosti, kakovosti zdravljenj in dostopnosti, torej čakalne dobe pri posamezni zdravstveni obravnavi. Kakovost storitev bo moral spremljati tudi sam, poleg tega bo moral razvijati nove programe za izboljšanje zdravstvenega stanja zavarovancev. To bi lahko pomenilo programe za preprečevanje bolezni ali za varnost in zdravje pri delu, so ponazorili na ministrstvu.
Doslej so bila znana le izhodišča nove zakonodaje, ki so zanetila trenja med zdravstvenim ministrstvom in strateškim svetom. Kot smo v Dnevniku že poročali, sta državna sekretarja na ministrstvu za zdravje Tjaša Vidic in Tadej Ostrc zagrozila z odstopom ministra Bešiča Loredana, če se ne bi poenotili o izhodiščih novega zakona o ZZZS. Člani strateškega sveta so imeli po naših informacijah pomisleke že zaradi odločitve, da se napiše poseben zakon o ZZZS, ne da bi hkrati posodobili celoten zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Minister za zdravje je pozneje zatrjeval, da o njegovem odstopu »nikoli ni bilo govora«.
