Strokovnjaki s področja voda so kritični do nekaterih novosti, ki jih prinaša predlog zakona o umeščanju OVE, zlasti do postavljanja elektrarn na gramoznice in vodovarstvena območja. Profesorica Barbara Čenčur Curk z ljubljanske naravoslovnotehniške fakultete in predsednica Globalnega partnerstva za vodo Slovenije je prepričana, da predlog zakona o umeščanju obnovljivih virov energije (OVE) rahlja mehanizme za zaščito slovenskih voda. »Devetnajsti člen predloga zakona govori o umeščanju obnovljivih virov energije na vodne površine in na grajene obale vodnih teles. S tem povozijo zakon o vodah in lanski referendum, saj po 37. členu zakona o vodah posegi na vodna in priobalna zemljišča niso dovoljeni – razen za izjeme, med katerimi je javna infrastruktura, kar pa sončne elektrarne in vetrne elektrarne niso,« je bila jasna.
Paneli na gramoznicah nesprejemljivi
Res je, da predlog zakona postavitev sončni elektrarn predvideva v glavnem na močno preoblikovanih vodnih telesih in umetnih vodnih telesih, za katere veljajo nižji standardi ekološkega in kemijskega stanja. A navedbe vlade, da so pri plavajočih elektrarnah vplivi na okolje minimalni, so po besedah naše sogovornice kljub temu pavšalne in neutemeljene. S tem se strinjajo tudi predstavniki drugih strokovnih združenj s področja voda. »Na eni strani ima blokada sončne svetlobe v vodna telesa pomemben vpliv na vodno favno in ekosisteme, tveganje za okolje pa predstavlja tudi nujnost čiščenja solarnih panelov na vodnih telesih s čistilnimi sredstvi,« so zapisali v odzivu, pod katerega so se poleg Barbare Čenčur Curk podpisali tudi predsednica Slovenskega društva za zaščito voda Marjetka Levstek, predsednik Slovenskega komiteja Mednarodnega združenja hidrogeologov Mihael Brenčič in predsednica Društva vodarjev Slovenije Lidija Globevnik.
Posebej so izpostavili nesprejemljivost postavljanja sončnih elektrarn na jezera v gramoznicah, ki so povezana s podzemno in pitno vodo. »Jezera v gramoznicah so nastala zato, ker je prod tako globoko izkopan, da so prišli do gladine podzemne vode, podzemna voda v rečnih nanosih pa je zelo pomemben vir pitne vode. Postavitev plavajočih panelov na vodni površini v gramoznicah je zato nesprejemljiva,« nam je razložila Barbara Čenčur Curk.
Trditve brez študij
Strokovnjaki s področja voda so opozorili tudi, da predlog zakona omogoča lažje gradnje elektrarn na vodovarstvenih območjih. Zakon sicer ne dovoljuje postavitve elektrarn na najožjih vodovarstvenih območjih, dovoljuje pa jih na območjih drugega in tretjega reda, kjer so zaradi velikih tveganj za onesnaženje podzemne vode in posledično pitne vode prav tako potrebni strogi varstveni režimi.
Strokovnjake preseneča, da je v predlogu zakona večkrat zapisano, da OVE-naprave ne predstavljajo tveganja za onesnaženje vodnega telesa, saj da ne vsebujejo onesnaževal, in da naprave praviloma ne prinašajo tveganja za vodne vire. »Te trditve so preveč splošne in ne temeljijo na podatkih in ustreznih študijah, temveč le na predpostavkah. Hidrogeološka stroka opozarja, da imamo na voljo premalo podatkov, da bi se lahko ta trenutek tako eksplicitno opredelili do vpliva OVE-naprav na vire pitne vode. Menimo, da bi se morali posegov na vodovarstvena območja lotevati z veliko večjo previdnostjo, kot predvideva predlog zakona, predpostavke, na katerih temelji, pa bi morale biti ustrezno preverjene in utemeljene,« so poudarili. x
