Povečano število okužb, ki se pojavljajo med prebivalci, to jesen znova razgalja šibke točke javnega zdravstva. Zapolnjene postelje na infekcijski kliniki in težave s sprejemi bolnikov na nekaterih oddelkih UKC Ljubljana niso povezane le z daleč predolgim čakanjem na primernejše prostore, ampak tudi s kadrovsko krizo. V največji bolnišnici izpostavljajo pomanjkanje zaposlenih v zdravstveni negi, ob katerem se jesenske in zimske težave zaradi povečanega števila zdravljenj še stopnjujejo.

Vrzeli v zdravstveni negi

Na področju zdravstvene nege osebja primanjkuje v celotni bolnišnici, ugotavljajo v ljubljanskem UKC. Vrzeli so sicer še posebno velike na kirurških oddelkih. Vsako povečanje priliva pacientov zaradi okužb pa vpliva tudi na izvajanje elektivnih, torej nenujnih zdravljenj, ne skrivajo v bolnišnici. Kar v praksi pomeni, da pride na vrsto manj bolnikov z drugimi težavami. Državni sekretar na ministrstvu za zdravje Marjan Pintar je ob včerajšnjem obisku internistične prve pomoči UKC Ljubljana poudaril, da razume stisko ljudi, ki se zdravijo na hodnikih, in zdravstvenih delavcev, ki delujejo v takih razmerah. Med rešitvami, ki jih je omenil, je lajšanje pogojev za zaposlovanje medicinskih sester z drugih območij.

»Bolnišnične zmogljivosti so sicer polne, vendar za zdaj še normalno funkcioniramo,« so nam včeraj sporočili iz Splošne bolnišnice Novo mesto. Za bolnike bodo poskušali kar najbolje poskrbeti, so zagotovili, pričakovati pa je mogoče prerazporeditve zaposlenih. Če bodo pri tem odpadle nekatere ambulantne storitve, bodo skušali izpade čim prej nadoknaditi. Za zmanjševanje števila nenujnih pregledov in posegov se bodo sicer odločili šele, ko bodo izčrpane vse druge možnosti, napovedujejo v novomeški bolnišnici, kjer opažajo prihod okužb dihal s covidom-19 vred.

Pomanjkanje osebja kljub aktivnemu iskanju ustreznih kadrov na trgu dela žal ostaja stalnica, ugotavljajo v celjski splošni bolnišnici. Pomembnega porasta okužb za zdaj sicer še ne zaznavajo. Pričakujejo pa, da bodo tudi letos v jesensko-zimskih mesecih naraščale vse vrste okužb dihal. »Seveda za sezonskimi okužbami obolijo tudi naši zaposleni. Takšne bolniške odsotnosti poskušamo nadomestiti z različnimi organizacijskimi ukrepi, vendar pa takšni ukrepi pomenijo dodatne obremenitve preostalih zaposlenih,« so pripomnili.

V jeseniški splošni bolnišnici lahko, kljub temu da tudi sami opažajo manjši porast okužb, še vedno »pokrivajo« vse razpoložljive akutne postelje. Kadrovske razmere na obravnave tako ne vplivajo, so pojasnili v bolnišnici, ki ima sicer težave s pomanjkanjem radiologov in zaposlenih v zdravstveni negi.

Težje do zdravljenja v bolnišnici

V predpandemskem obdobju so bolnišnice v zimskih mesecih večkrat pokale po šivih zaradi gripe. Med pandemijo so v zdravstvenih zavodih veliko zaposlenih preusmerili k zdravljenju bolnikov s covidom-19, prenaročanje bolnikov na drugih oddelkih pa je bilo takrat stalnica. Popandemsko obdobje ni povsod prineslo olajšanja. V zadnjem letu smo večkrat poročali o krčenju števila postelj zaradi pomanjkanja osebja, na nekaterih bolnišničnih oddelkih pa imajo celo več kadrovskih težav kot pred pandemijo.

Predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman se boji, da bodo v bolnišnicah v mesecih, ko bo okužb dihal še več, znova prisiljeni v preusmerjanje osebja na infekcijske in internistične oddelke. To lahko pomeni tudi prestavljanje nenujnih posegov. Stanje je marsikje slabše, kot je bilo v preteklosti, je opozorila. »Število postelj je ponekod zmanjšano zaradi pomanjkanja negovalnega kadra.« Mladi zdravstveni delavci se danes po opažanju predsednice zbornice pogosto ne želijo zaposliti na bolnišničnih oddelkih, kjer zaposleni delajo ob zelo različnih urah, pa tudi ob koncih tedna in praznikih.

Število zaposlenih v zdravstvu se je z leti sicer povečevalo, a se je obenem širila javna mreža, je spomnila Ažmanova. Zdravstveni delavci so se med drugim zaposlovali v novih centrih za krepitev zdravja in centrih za duševno zdravje. Potrebe po zdravljenjih so na drugi strani že zaradi staranja prebivalstva naglo rasle, je izpostavila sogovornica. Posameznik danes tako težje pride do bolnišničnega zdravljenja, ki bi bilo ob njegovem zdravstvenem stanju še pred nekaj leti bistveno bolj samoumevno. »Tudi zelo bolni ljudje se včasih tako zdravijo v domačem okolju,« ugotavlja Monika Ažman. Da bi se situacija obrnila na bolje, se bo treba lotiti reševanja nakopičenih težav, je poudarila, to pa pomeni tudi postavljanje prioritet v javnem sistemu.