Poslanec Levice Miha Kordiš je oktobra v državnem zboru vložil predlog priporočil vladi za prekinitev sodelovanja Slovenije v vojni v Ukrajini. Vladi priporoča, naj tako od Kijeva kot Moskve zahteva takojšnjo prekinitev ognja in začetek mirovnih pogajanj. Službe državnega zbora so priporočilo uvrstile v terminski program dela DZ za december. Na začetku novembra je nato poslanska skupina Gibanja Svoboda predsednici DZ Urški Klakočar Zupančič poslala dopis, v katerem »predlaga, da se navedeni predlog iz terminskega programa dela državnega zbora umakne in da se do nadaljnjega vanj ne uvršča«.

Dva dni po tistem, ko so iz Svobode poslali dopis, so predstavniki poslanskih skupin na seji kolegija predsednice DZ novo različico terminskega programa za december sprejeli soglasno brez Kordiševega priporočila. Klakočar-Zupančičeva jih je opozorila, da v novi različici ni več priporočila, vendar o tem ni nihče razpravljal, niti ni bil proti. Poslansko skupino Levice je zastopal Milan Jakopovič, saj vodje poslancev Mateja T. Vatovca ni bilo. »Gre za samostojno pobudo Mihe Kordiša, zato se vanjo ne vpletamo. Opominjamo pa, da smo o isti temi že nekaj tednov prej sprožili poslansko pobudo, in pričakujemo odgovor vlade,« so sporočili iz poslanske skupine Levice.

Kordiš: To je nezaslišano

»Predstavniki levega krila Levice smo skupaj z mirovniki pripravili priporočila in sklepe proti nadaljnjemu sodelovanju Slovenije v ameriški vojni v Ukrajini ter proti nadaljnji militarizaciji. Najmanj, kar si ljudje zaslužijo, je, da parlament korektno obravnava njihov glas,« je ob tem kritičen Miha Kordiš, ki je sicer član poslanske skupine Levica, a je bil zaradi internega spora v DZ izključen iz odborov in odtlej nastopa samostojno. Kordiš je opozoril, da bi lahko poteza Svobode postala precedens, ko koalicijska večina predlogov, s katerimi se ne strinja, preprosto ne umesti na dnevni red DZ.

O samem manevru Svobode je še dodal: »To je popolnoma nezaslišano, ne vidim razloga, zakaj bi izvoljeni parlament slovenskih državljanov opravljal umazano delo za pakt Nato. Ne le vsebino, želi se ukiniti samo možnost razprave o militaristični zunanji politiki, ki nas pelje v vojno.« Opozoril je, da ne le da je bil njegov predlog umaknjen iz terminskega načrta za december, pač pa ga v državnem zboru niso umestili niti v okvirni terminski načrt za mesec januar.

Protizakonit poseg v poslanske pravice?

Vodja poslancev Svobode Nataša Avšič Bogovič se je ob našem vprašanju, zakaj se jim Kordiševa priporočila niso zdela vredna obravnave, sklicevala na tretji odstavek 23. člena poslovnika, ki »določa, da pri sprejemanju terminskih programov dela DZ kolegij upošteva program vlade za tekoče leto in predloge poslanskih skupin ter predloge delovnih teles«. In na tretji odstavek 59. člena poslovnika, ki se glasi: »V predlog dnevnega reda predsednik državnega zbora uvrsti na predlog vsake opozicijske poslanske skupine po eno zadevo, katere predlagatelji so poslanci te poslanske skupine, če ta izpolnjuje pogoje za obravnavo po tem poslovniku.«

Ker predlog akta na terminski program dela državnega zbora ni bil uvrščen na podlagi omenjenih členov, pravi Avšič-Bogovičeva, je predsednici DZ »predlagala umik te točke, in sicer dokler ne bo v terminski program uvrščena na podlagi omenjenih členov poslovnika državnega zbora oziroma ob dogovoru koalicijskih partnerjev«. Protiustavno in protizakonito, se je na takšno pojasnilo odzval Kordiš.

Za Dnevnik je komentiral, da če bi držala pojasnila vodje poslancev Svobode, bi to pomenilo, da poslanec ne more opravljati svoje temeljne funkcije in sploh ne more predlagati akta, kot je recimo zakon, v obravnavo DZ: »Da akta ne spustijo v obravnavo brez resnega argumenta oziroma se sklicujejo na koalicijsko dobro voljo, je popolnoma noro. To pomeni, da en poslanec ne more opravljati svoje temeljne funkcije, ki je ravno sodelovanje v zakonodajnem postopku in možnost predlaganja aktov. To je nedvoumno navedeno v 19. členu zakona o poslancih.«

Izpostavil je še, da je skupaj z nepovezano poslanko Mojco Šetinc Pašek v državni zbor še septembra vložil novelo zakona o zdravstveni dejavnosti, ki so jo pripravili v iniciativi Glas ljudstva. »Postavlja se vsebinsko vprašanje, zakaj so se ravno pri tem aktu glede vojne v Ukrajini odločili za tako grob poseg v poslanske pravice.«