V Evropski uniji bi lahko, kot trenutno kaže, uporabo amalgamov iz zobozdravstva izgnali že z začetkom leta 2025. Prvega januarja tega leta bi glede na aktualni predlog obveljala prepoved uporabe teh snovi v zobozdravstvu, s tem pa tudi sivih zalivk, kakršne so pri popravilu zob uporabljali vrsto let. Slovenske zdravstvene oblasti, ki so računale na prvotne načrte o ukinitvi amalgama v zobozdravstvu do leta 2030, takšnemu pospešku oporekajo. Po aktualnih ocenah si tako hitrega opuščanja amalgamskih zalivk ne bi mogli privoščiti.
Potrebovali bi več denarja in osebja
Sprememba datuma popolne ukinitve uporabe amalgamskih zalivk za Slovenijo ni sprejemljiva, so poudarili v stališču, ki je objavljeno med gradivi v vladni obravnavi. Slovenija je na podlagi trenutno veljavne ureditve pripravila podroben terminski načrt postopnega ukinjanja amalgama do leta 2030, so zapisali, v kratkem času pa ne more zagotoviti dodatnih sredstev za pospešeno prepoved uporabe amalgamov. Takšno ukinjanje amalgamskih zalivk bi zahtevalo bistveno povečan obseg sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja oziroma več kot 58 milijonov evrov, so poudarili, omejitve pa so tudi kadrovske. Zaradi storitev, ki pri drugih vrstah zalivk terjajo več časa kot pri amalgamskih, bo treba za isti obseg pravic namreč zagotoviti več zdravstvenega osebja. Po oceni ministrstva za zdravje bi bilo treba ohraniti rok, ki ga je zastavila prvotna uredba in ga povzemajo tudi dosedanji nacionalni programi v EU.
Dosedanji slovenski načrti o opuščanju amalgama izpostavljajo negativne vplive živega srebra na ljudi in okolje. Iz amalgamskih zalivk se živo srebro na primer sprošča tudi ob žvečenju in uživanju toplih pijač, piše. Otroci do 15. leta, nosečnice in doječe mame so imeli že v preteklosti pravico do belih zalivk tudi takrat, ko ne gre za sprednje zobe, preostalim starostnim skupinam pa so nameravali to pravico odmerjati postopno.
Prazna mesta za dodatne ekipe
Bele zalivke zahtevajo več časa kot amalgamske, kar pomeni tudi večji obseg programa z uvajanjem dodatnih timov, so izpostavili v Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Zalivke trenutno predstavljajo okoli četrtino programa za odrasle v zobozdravstvu, ob enakem številu zalivk bodo zajele še večji del zobozdravnikovega časa. Brez dodatnih timov bi se tako zmanjšala dostopnost drugih zobozdravstvenih storitev, trdijo v ZZZS. »Povečevanja kadrov v zdravstvu ni možno izvesti naenkrat, ker se mora temu prilagoditi tudi izobraževalni proces,« so opozorili.
V javni mreži trenutno deluje 714 timov zobozdravstva za odrasle, 296 timov zobozdravstva za mladino in 12 timov zobozdravstva za študente. Zaradi opuščanja amalgama bi bilo treba po izračunih ZZZS v zobozdravstvu zagotoviti dodatnih 95 timov oziroma ambulant. 85 med njimi bi jih delovalo za odrasle, osem za mladino, dve dodatni ambulanti pa bi morali na ta račun odpreti za študente. Glede na rezultate letošnjega javnega razpisa za dodatne time v zobozdravstvu je kaj takega nerealno pričakovati, so jasni v ZZZS. Razpis, ki so ga objavili februarja letos in bo do konca leta še vedno odprt, je predvidel dodatnih 18,5 tima zobozdravstva za odrasle in 7,5 tima zobozdravstva za mladino (vse ekipe ne delujejo v »polnem« obsegu, op. p.). Prazna ostajajo mesta za skoraj 12 timov zobozdravstva za odrasle in 5,3 tima zobozdravstva za mladino. Če bo aktualni predlog o hitrejšem opuščanju amalgama sprejet, bo treba že v letu 2025 sredstva povečati za 17,2 milijona evrov, kažejo izračuni ZZZS. To bi povečalo primanjkljaj zdravstvene blagajne v naslednjih letih, so opozorili, saj trajnih podlag za vzdržno poslovanje še vedno ni.
Brez živega srebra ni le bela zalivka
Že v tem trenutku je okoli 560.000 prebivalcev brez osebnega zobozdravnika, so spomnili v Zdravniški zbornici Slovenije. Krajšanje rokov, kakršen je postavljen za ukinitev uporabe amalgama v zobozdravstvu, bi dostopnost ob nespremenjenem številu programov še poslabšalo, ocenjujejo. Amalgamske zalivke bi bilo mogoče sicer odpraviti tudi s 1. januarjem 2025, menijo v zbornici, a bi bilo treba hkrati urediti financiranje dražjih alternativ. V evropskih državah so ureditve pri tem zelo različne, med materiali brez živega srebra pa niso le bele zalivke. »Mogoča je tudi uporaba drugih, cenejših materialov, ki zahtevajo manj časa,« so pojasnili. V zdravniški zbornici izpostavljajo še stališče Svetovne zdravstvene organizacije, da bi morali javnozdravstveni programi vključevati predvsem cenovno in časovno manj zahtevne storitve, ki bi bile dostopne čim večjemu številu prebivalcev.
