Revizija, za katero si je po sodbi o napačno vodenem porodu prizadevala kranjska porodnišnica, je bila zavrnjena. V tem primeru je sodišče z vmesno sodbo leta 2019 sicer odločilo le o utemeljosti zahtevka deklice, ki je ob porodu utrpela trajne posledice, in njenih svojcev, ne pa tudi o višini odškodnine. Odškodninski zahtevek tožnikov je sodišče pred časom ocenilo na približno milijon evrov, pri čemer pa bi bil lahko znesek zaradi obresti še precej višji. Ob kranjskem dogajanju se znova zastavlja vprašanje, zakaj niso poti prizadetih pacientov do odškodnine bolje urejene že v samem zdravstvenem sistemu.
Različni zaključki
Kot je poročalo Delo, je vrhovno sodišče soglašalo z odločitvijo nižjestopenjskih sodišč. Ta je temeljila na oceni, da je izvedenka prepričljivo pojasnila, zakaj porod ni bil voden ustrezno. V bolnišnici so po drugi strani vztrajali, da je deklica poškodbe utrpela zaradi okužbe, za katero ni bilo odgovorno osebje bolnišnice. O višini odškodnine krajnsko okrožno sodišče odloča v ločenem postopku, za del odškodnine pa je bila sklenjena poravnava. Deklici na osnovi te poravnave po poročanju Dela pripada 162.000 evrov in nekaj več kot 55.000 evrov zaradi zamudnih obresti, staršema pa 9000 evrov zaradi dekličine posebno hude invalidnosti in 3077 evrov za zamudne obresti.
Dogajanje v kranjski porodnišnici je bilo tudi pod drobnogledom Zdravniške zbornice Slovenije, ki pa ni prišla do enakih zaključkov kot sodišče. Leta 2019 je na zaslišanju na sodišču ginekologinja Tanja Premru Sršen ocenila, da je bil porod voden v skladu z uveljavljeno prakso. Premru-Sršenova, ki pri pregledu tega primera sodelovala kot članica strokovne skupine zdravniške zbornice, je po takratnem poročanju medijev ocenila, da je razlog za dekličine težave okužba s streptokokom b v maternici oziroma posledična sepsa.
Postonjsko svarilo
Rekordno odškodnino, ki je povezana s slabim izidom poroda in se je približala 900.000 evrom, je leta 2017 izplačala postojnska porodnišnica. V postojnskem primeru sodišče odškodnine sicer ni prisodilo zaradi napake pri zdravljenju, ampak zaradi neizpolnjevanja pojasnilne dolžnosti. Zdravnik bi moral porodnici namreč predstaviti tveganja odločitve za naravni porod in ji omogočiti, da sodeluje pri odločitvi o načinu poroda.
Postojnska izkušnja je obudila dolgoletne ideje o uvajanju nekrivdnih odškodnin. Gre za ureditev po vzoru skandinavskih držav, pri kateri izplačilo odškodnine za prizadetega pacienta ne bi bilo več odvisno od dokazov o krivdi posameznega zdravstvenega delavca. Kar sicer ne pomeni, da bi pacienti izgubili možnost tožbe ali da ne bi bilo več mogoče kaznovati malomarnega ravnanja s pacientom. Taki rešitvi so bili večinoma naklonjeni tako v zdravstvu kot v političnih strankah. A ko so v pozabo utonili indici, da lahko že ena sama odškodnina finančno potopi manjši bolnišnico, so predlogi o drugačnem pristopu znova obtičali v predalih. x
