Zaprte specialistične ambulante, prazne operacijske dvorane in zastoji pri odčitavanju radioloških izvidov. Slovenske bolnišnice se soočajo s posledicami pomanjkanja osebja. Dnevnik je preveril, kakšne so razmere to poletje. Na katerih oddelkih je pomanjkanje največje? In kje je kriza po odhodih osebja zaradi dopustov še očitnejša?
UKC zapuščajo izkušene medicinske sestre
V bolnišnicah imajo vrsto kadrovskih lukenj, ki poleti povzročajo še posebno veliko težav. V UKC Ljubljana so trenutno najbolj kritične razmere na interni kliniki, kirurški kliniki, kliniki za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo ter na kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja. Zdravstveni tehniki in diplomirane medicinske sestre obenem odhajajo z vseh tamkajšnjih klinik, kliničnih oddelkov oziroma strokovnih organizacijskih enot, je razvidno iz podatkov bolnišnice. Letos je do 31. maja odšlo kar 134 izvajalcev zdravstvene nege. Zaposlili so se v drugih zdravstvenih ustanovah ali celo zunaj zdravstva. »V zadnjih dveh mesecih smo priča tudi odhodom izkušenih medicinskih sester k zasebnikom, h koncesionarjem, ki jim ponujajo boljše plačilo in boljše pogoje dela,« dodajajo v bolnišnici, ki jo vodi Marko Jug. Spomnimo, da so v UKC Ljubljana na odhode osebja v celjsko koncesionarsko dejavnost Tomislava Klokočovnika nedavno opozorili tudi ministrstvo za zdravje. Programov v ljubljanskem kliničnem centru to poletje niso ustavljali, so pa zmanjšali število razpoložljivih bolniških postelj.
Pomanjkanje negovalnega kadra izpostavljajo tudi v mariborskem UKC. Vrzeli skušajo zapolniti, so zatrdili. V poletnih mesecih zmanjšujejo storitve v specialističnih ambulantah in na oddelkih glede na razpoložljivost zaposlenih. »Trudimo se zagotoviti čim večjo izvedbo nenujnih zdravstvenih storitev,« zagotavljajo v UKC Maribor in dodajajo, da ta čas, četudi v zmanjšanem obsegu, delujejo vsa njihova delovišča.
Neodčitani izvidi in manj rednih zdravljenj
Pomanjkanje specialistov urgentne medicine v urgentnem centru povzroča še pomanjkanje zdravnikov na subspecialističnih deloviščih po bolnišnici; pomanjkanje zaposlenih v zdravstveni negi je najhujše na urološkem in travmatološkem oddelku ter na oddelku za žilno kirurgijo. »Zaradi kadrovskih težav programov za zdaj nismo krčili, delno smo zmanjšali le izvajanje dodatnega programa za skrajševanje čakalnih dob na radiološkem oddelku,« je sporočilo vodstvo.
V Celju je ta čas neodčitanih od 800 do 900 rentgenoloških izvidov. »Mislim, da smo dosegli dno in da gremo poti podobnemu scenariju kot Nova Gorica in Novo mesto ter nekatere druge manjše bolnišnice,« je v pogovoru za Delo dejal direktor Gorazd Kovačič. Pravi, da je že prejel ponudbo radiologov, v kateri navajajo, pod katerimi pogoji bi bili pripravljeni delati v neprekinjenem zdravstvenem varstvu in pisati dodatne izvide.
Slaba kadrovska popolnjenost je kronična v Splošni bolnišnici Jesenice. »Pomanjkanje kadra različnih profilov se pri nas nadaljuje še iz preteklih let in to poletje ni nič drugače,« so sporočili. Osebja najbolj primanjkuje v zdravstveni negi. Zaradi pomanjkanja zaposlenih so že leta 2019 zaprli odsek internistične službe, od lanskega leta je zaprt oddelek za podaljšano bolnišnično zdravljenje, konec lanskega leta je sledilo še zaprtje dela odseka pediatrične službe. »Že leta imamo tudi velik primanjkljaj specialistov radiologov,« je spomnilo vodstvo. V času počitnic delovanje Splošne bolnišnice Jesenice sicer ni omejeno.
V Trbovljah na robu zmogljivosti
»Kadrovske razmere ostajajo obvladljive,« zagotavlja Milena Kramar Zupan, direktorica novomeške bolnišnice. »Združila sta se oddelek za pulmologijo in oddelek za infektologijo, kar je vsakoletna praksa v času letnih dopustov, septembra pa se bosta ponovno ločila.« Po potrebi bodo zaprli dve sobi v intenzivni medicini s skupaj štirimi posteljami.
V Splošni bolnišnici Trbovlje so na robu zmogljivosti, izrazito primanjkuje zdravnikov in diplomiranih medicinskih sester. »Ker se porabljajo letni dopusti, je primanjkljaj še toliko večji ob enakem obsegu dela na hospitalnem oddelku,« odgovarja Maja Hvala, vodja pravne in kadrovske službe. To poletje niso začasno ustavili programov nenujnih zdravljenj, je pa manj razpisanih ambulant na področjih kardiologije, hematologije in gastroenterologije. Delo na kirurgiji poteka v eni operacijski dvorani, zaradi dopustov izpadeta dva operativna dneva. Radioloških preiskav bo julija za petino manj.
Na Ptuju imajo tri ambulante (otorinolaringološko, očesno in nevrološko), v katerih dela le ena ekipa. Te v času dopustov tri tedne ne bodo delovale. »Druge dejavnosti bodo potekale nemoteno,« zagotavlja vodstvo. »Za zdaj je kadrovska situacija na področju zdravstvene nege stabilna, pomanjkanje osebja nadomeščamo s študenti fakultete za zdravstvene vede.« Največ odhodov, ki jih ne morejo nadomestiti, je pri tehnikih zdravstvene nege.
V Murski Soboti desetinsko krčenje
Od začetka leta je Splošno bolnišnico Slovenj Gradec zapustilo šest zdravnikov specialistov, pet diplomiranih medicinskih sester in pet srednjih medicinskih sester. Oddelek za interno medicino so zapustili trije zdravniki, na novo so zaposlili zdravnika specialista za krajši delovni čas. Poleg tega sta zdravnika specializanta opravila specialistični izpit in začela samostojno delati. Prav tako so v omenjenem obdobju zaposlili tri diplomirane medicinske sestre, devet srednjih medicinskih sester in dva bolničarja. Vodstvo bolnišnice – direktor je Janez Lavre – zagotavlja, da programi nenujnega zdravljenja tečejo neprekinjeno in da ambulante delujejo nemoteno.
V murskosoboški splošni bolnišnici opažajo odhode delavcev v zdravstveni negi na negovalnih oddelkih bolnišnice. Več zaposlenih si želijo v urgentni službi in med specialisti otorinolaringologije, splošne kirurgije, radiologije in urologije. Julija in avgusta za približno desetino zmanjšajo opravljanje storitev v tako imenovanem hospitalu in pri ambulantnih storitvah, sicer pa bolnišnica deluje nemoteno, zagotavlja vodstvo.
V brežiški bonišnici začasno le nujne operacije
V Splošni bolnišnici Brežice začasno opravljajo le nujne operacije: na tamkajšnjem kirurškem oddelku julija in avgusta ni načrtovanega operativnega programa. Primanjkuje zlasti zdravnikov na urgenci in srednjih medicinskih sester. Zaradi letnih dopustov so bili v Splošni bolnišnici Brežice prisiljeni močno zmanjšati tudi število internističnih specialističnih ambulant.
Razpisi, na katere se ne prijavi nihče
Najhujše je zagotovp pomanjkanje zdravnikov na urgenci. »Ker so se vsi specialisti urgentne medicine zaposlili v zdravstvenih domovih in zdaj opravljajo izključno delo v enoti za hitre preglede in nujno medicinsko pomoč, moramo za delo v enoti za prvo pomoč v urgentnem centru zagotavljati zdravnike specialiste interne medicine in splošne kirurgije,« nam je razložila direktorica Anica Hribar. Posledično se čakalne dobe za specialistične preglede daljšajo.
Največ odhodov zaposlenih so letos doživeli prav na internem oddelku. Dva zdravnika med njimi ne bosta več delala v bolnišnici, dva bosta še prihajala. Zdravnica internistka je odšla v zasebni sektor, preostali trije v zdravstvene domove. S septembrom zapušča bolnišnico specializant splošne kirurgije, ki je tik pred koncem specializacije. »Organiziranje dela v bolnišnici postaja vse težje,« ne skriva direktorica. Težave imajo tudi pri zaposlovanju srednjih medicinskih sester. Na razpise se ne prijavi skorajda nihče.
Ne gre samo za denar
Zdravstveni delavci s srednješolsko izobrazbo prejemajo zelo nizko plačilo, je poudarila predsednica Zbornice zdravstvene in babiške nege Slovenije Monika Ažman. Problem bo treba rešiti, če hočemo, da se izpraznjena mesta v bolnišnicah zapolnijo. »A ne gre samo za denar,« poudarja. Mladi pogosto nočejo več delati ob koncih tedna in ponoči, najstarejši zaposleni pa nimajo več enakih obveznosti. Tudi njihovi dopusti so daljši. Osebje iz zdravstvenih zavodov medtem odhaja tudi zaradi neurejenih odnosov v delovnem okolju in zaradi nezadostnih možnosti za karierni razvoj, opaža predsednica zbornice. Med rešitvami, ki jih vidi, bi bila tudi možnost specializacije v zdravstveni negi.
