Med poletno sparino v zdravstvu opažajo porast obolevanja prebivalcev za covidom-19. Več bolnišnic je ob pogostejšem pojavljanju teh okužb, ki so »vdrle« tudi na nekatere oddelke, že omejilo obiske. Iz podatkov, ki jih spremlja Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ), je razviden tudi manjši porast hospitalizacij bolnikov s covidom in resno akutno okužbo dihal.
Nova, močno nalezljiva različica
Ponekod v Evropi in v ZDA intenzivno kroži nova različica virusa, sev KP.2, so izpostavili na NIJZ. »Gre za podrazličico omikrona, ki je zelo nalezljiva in je lahko razlog za povečanje obolevnosti,« so pojasnili. Eden od razlogov za nekoliko povečano obolevnost je lahko še upad zaščite po preteklih okužbah ali cepljenjih. Med dejavniki, ki so jih omenili na NIJZ in bi lahko prispevali k porastu, je tudi druženje v zaprtih prostorih s klimo. Jeseni in pozimi bo lahko okužb sicer še več, so spomnili, pri preprečevanju pa veljajo enaka priporočila kot pri siceršnjih okužbah dihal. Redno umivanje rok je na primer še vedno pomembno.
Zaščita pred covidom je, ko gre za precepljenost, v Sloveniji »sveža« le pri redkih prebivalcih. V sezoni 2023/2024 se je proti tej bolezni po podatkih NIJZ cepilo 1,8 odstotka slovenskega prebivalstva, delež cepljenih v starostni skupini 65 let in več pa je znašal 6,2 odstotka. Cepljenje proti covidu-19 so v zadnji sezoni priporočali ljudem z večjim tveganjem za težji potek bolezni, med katerimi so stanovalci domov starejših občanov, posebej ranljivi kronični bolniki ter prebivalci, stari 65 let ali več. Cepili so se lahko tudi drugi, ki so to želeli, so spomnili na NIJZ, takšno zaščito pa še vedno svetujejo prebivalcem s povečanim tveganjem. V kratkem pričakujejo posodobljeno cepivo, ob tem pa nameravajo posodobiti tudi priporočila za cepljenje.
V bolnišnicah skušajo zajeziti okužbe
S povečanim številom bolnikov s covidom-19 se srečujejo že od junija, so nam sporočili iz UKC Ljubljana. Nekaj pacientov s to boleznijo zdravijo na interni kliniki, so pojasnili, v zadnjih dveh tednih so omenjene okužbe doletele tudi nekatere najmlajše paciente. Med njimi so dojenčki v prvih mesecih življenja, nekatere od obolelih otrok s covidom-19 pa so v zadnjem času zdravili bolnišnično. Obiskov v ljubljanskem UKC trenutno ne omejujejo.
V UKC Maribor so obiski omejeni na oddelku za infekcijske bolezni in vročinska stanja, kjer lahko pacienta obišče ena zdrava oseba dnevno, na tamkajšnjem oddelku za gastroenterologijo pa so obiski mogoči le z dovoljenjem lečečega zdravnika. Za take ukrepe so se odločili, da bi zajezili covid-19, so potrdili. Trenutno v mariborskem UKC sicer ni hospitaliziranih bolnikov s to boleznijo, so pa porast zaznali v tamkajšnjih ambulantah.
Na Onkološkem inštitutu obiskovalcem priporočajo masko
Z minulim petkom so obiske zaradi povečanja števila okužb prebivalcev z virusom sars-CoV-2, ki je povzročitelj covida-19, omejili na ljubljanskem Onkološkem inštitutu. Do preklica lahko posameznega bolnika dnevno obiščeta največ dva obiskovalca, ki nimata znakov okužbe dihal. Obiskovalcem na Onkološkem inštitutu obenem priporočajo uporabo zaščitne obrazne maske, naročili so jim tudi, naj si pred vstopom v bolniško sobo in ob odhodu razkužijo roke.
V novomeški splošni bolnišnici so zaradi pojavljanja covida-19 med bolniki začasno prepovedali obiske na enem oddelku, a so omejitve že odpravili. Svojcem pacientov kljub temu svetujejo, da je pri bolniku prisoten le po en zdrav obiskovalec hkrati. V brežiški splošni bolnišnici omejitve za zdaj ohranjajo, je razvidno z njihove spletne strani: obiski zaradi pojava covida trenutno niso dovoljeni na internem in negovalnem oddelku. Izjema je obiskovanje kritično bolnih pacientov, a se morajo svojci o tem predhodno dogovoriti z oddelčnim zdravnikom.
Vrhovi tudi zunaj zimske sezone
O porastu covida-19 to poletje poročajo tudi v vrsti drugih evropskih držav, kjer izpostavljajo, da še vedno ne gre za zgolj »sezonski« pojav. Na naraščanje teh okužb kažejo tudi podatki ameriškega Centra za obvladovanje in preprečevanje bolezni (CDC). Pri mnogih okužbah dihal je vrh obolevanja pozimi, ugotavljajo pri CDC, pri covidu pa se vrhovi ob vedno novih različicah ter upadanju zaščite po preteklih okužbah in cepljenju pojavljajo tudi v drugih obdobjih leta. Na znižanje precepljenosti proti covidu-19 je nedavno opozoril tudi generalni direktor Svetovne zdravstvene organizacije Tedros Adhanom Ghebreyesus, ki je posebej izpostavil upad zaščite pri zdravstvenih delavcih in ljudeh, starejših od šestdeset let.
Na kaj paziti, ko zboli otrok
V ambulantah pediatrov v osnovnem zdravstvu se to poletje dokaj pogosto srečujejo z otroki s kašljem, glavoboli in bolečinami v mišicah, nekateri med njimi tudi bruhajo. Ali je šlo ob takih znakih za covid-19, pri večini ne ugotavljajo. Za testiranje se odločijo, kadar ima otrok pri prebolevanju okužbe več težav, je pojasnil pediater Denis Baš, včasih pa starši otroka testirajo sami. Večina okužbo preboli brez posebnosti, v bolnišnico pa otroke včasih usmerijo zaradi dehidracije ali širjenja okužbe na spodnja dihala. Starši naj bodo pozorni na to, da otrok zaužije dovolj tekočine in da je plenica pri majhnem otroku dovolj mokra, svetuje Baš, ki vodi sekcijo za primarno pediatrijo pod okriljem Slovenskega zdravniškega društva. Poleg dehidracije je smiselno pomoč poiskati tudi ob znakih, da otrok diha z naporom. V takih primerih lahko starši pri otroku opazijo pospešeno dihanje, je pojasnil sogovornik, pa tudi ugrezanje pri rebrih.
