Zagovornik načela enakosti ni ugotovil diskriminacije obsojenk v zaporu Ig na podlagi spola pri resocializacijskih dejavnostih. Dodatne dejavnosti po ugotovitvah Zagovornika ne temeljijo na spolu, ampak na različnih pristopih zaporov. Ob tem je upravi za izvrševanje kazenskih sankcij priporočil, naj zapornicam zagotovi več dodatnih dejavnosti.

Slovenski zapori ženskam in moškim na prestajanju zaporne kazni nudijo dodatne dejavnosti. Te po ugotovitvah Zagovornika načela enakosti ne temeljijo na spolu obsojencev, ampak na različnih pristopih posameznih zaporov, ki so odvisni tudi od strogosti režima zapornih kazni ter prostorskih in kadrovskih zmožnosti posameznega zapora, so zapisali v sporočilu za javnost.

Ker so vse ženske obsojenke na zaporno kazen v Sloveniji nameščene izključno v zaporu Ig in ker so obsojenke v zaprtem režimu posebej ranljiva skupina, je Zagovornik upravi za izvrševanje kazenskih sankcij priporočil, naj zapor Ig v prihodnje ob upoštevanju vseh omejitev v okviru svojih zmožnosti in prilagojeno danim specifikam pogosteje pristopi k izvedbi določenih podobnih aktivnosti za obsojenke, kot so jih bili v preteklosti že deležni moški obsojenci.

Zagovornik je postopek ugotavljanja diskriminacije začel, ker se je nanj obrnila zapornica, ki je zatrjevala slabšo obravnavo žensk na prestajanju zaporne kazni v primerjavi z moškimi obsojenci. Med drugim je navedla, da se je nekaj zapornikov iz zapora Dob udeležilo športnega dogodka v Planici, medtem ko zapornice doslej še niso imele te možnosti. V koprskem zaporu so zapornikom organizirali plavanje v morju, v celjskem omogočili sajenje dreves, zapornice na Igu pa so imele dodatne dejavnosti pretežno v prostorih zapora.

Zaradi navedb predlagateljice, je Zagovornik preveril, ali obstaja različno obravnavanje zapornic v primerjavi z zaporniki, in sicer glede omogočanja udeležbe na raznih dogodkih, prireditvah in dejavnostih izven zavoda kot ene od oblik resocializacije.

Zagovornik načela enakosti je ugotovil, da so se aktivnosti, ki jih je prijaviteljica navedla v prijavi, lahko udeležili moški obsojenci, ki kazen prestajajo v milejšem režimu - odprtem ali polodprtem. Določene dejavnosti izven prostorov zavoda za prestajanje zaporne kazni izvaja tudi zapor Ig, in sicer za obsojenke v milejšem režimu.

Zagovornik je ugotovil tudi, da so dogodki in aktivnosti, ki predstavljajo del resocializacije zaprtih oseb, v zaporih organizirani različno glede na prostorske, kadrovske in druge specifike zaporov in glede na potrebe in interese zaprtih. Pri tem ni zapovedano, da morajo biti ti dodatni ukrepi v vseh zavodih za prestajanje zaporne kazni identični, morajo pa zadostiti vsem predpisanim zahtevam in minimalnim standardom.

Priporočamo