Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je priporočil spremembo zakona o romski skupnosti, da bi bila zagotovljena boljša zastopanost Romov v Svetu romske skupnosti Republike Slovenije. Svet je v skladu z zakonom osrednje reprezentativno telo romske manjšine, zato je pomembno, katere lokalne romske organizacije, zveze oziroma društva imajo v njem svoje predstavnike.
Izhodiščno vprašanje je, ali so v reprezentativne organe ustrezno vključeni tako avtohtoni kot »neavtohtoni« Romi. To vprašanje je povezano z ureditvijo romskih predstavništev, ki jo določa zakon o lokalni samoupravi. Ta nekaterih občin, kjer živijo Romi, ne šteje za občine s priznanim romskim prebivalstvom in posledično so njihove skupnosti v drugačnem izhodiščnem položaju v odnosu do države. Avtohtonost je v Sloveniji večinoma priznana Romom v Prekmurju ter nekaterim na Dolenjskem, mnoge romske skupnosti pa naj bi bile neavtohtone, tudi če Romi v mestih in vaseh živijo že več generacij. Zagovornik je pri tem preverjal, ali romski zakon posredno diskriminira neavtohtone romske skupnosti.
Pomanjkljivo zastopanje
Ugotovil je, da je v Zvezi Romov Slovenije zastopan enak delež društev iz jugovzhodne Slovenije kot iz severovzhodne Slovenije, ki sicer velja za središče romske skupnosti pri nas. V zvezi, ki je sicer registrirana v Murski Soboti, je zastopan celo nekoliko večji delež društev z območij neavtohtonih romskih skupnosti, kot to velja za štiri druge obstoječe romske zveze skupaj (gre za zveze, ki v svetu romske skupnosti nimajo odmerjenega mesta). »Z ekskluzivnostjo Zveze Romov Slovenije v svetu romske skupnosti romska društva s sedeži v občinah na območjih, kjer romska skupnost ni tradicionalno naseljena, niso postavljena v manj ugoden položaj v primerjavi z romskimi društvi s sedeži v občinah na območjih, kjer je romska skupnost avtohtona,« je ugotovil Lobnik. Poenostavljeno: zakonska ureditev, ki Zvezi Romov Slovenije pripisuje štirinajst od enaindvajsetih mest v romskem svetu, ni posredno diskriminatorna do neavtohtonih Romov.
A hkrati je zagovornik ugotovil širšo pomanjkljivost: več kot dve tretjini vseh romskih društev ni vključenih v Zvezo Romov Slovenije. Zato vendarle meni, da reprezentativnost celotne romske skupnosti v svetu ni ustrezno zagotovljena. »Več kot dve tretjini romskih društev ni vključenih v Zvezo Romov Slovenije, kar (zvezi) jemlje legitimnost predstavništva vseh Romov v svetu romskih skupnosti,« je sporočil Lobnik. Zagovornik od vlade pričakuje, da bo pripravila spremembo zakona, »s katero bo omogočeno reprezentativno predstavništvo pripadnikov romske skupnosti v svetu romske skupnosti«.
V čakanju na spremembe
Direktor urada za narodnosti Stanko Baluh je v odzivu na zagovornikove ugotovitve zapisal zgolj, da bodo priporočila preučili in pripravili odgovor. Predsednik sveta romske skupnosti in hkratni predsednik Zveze Romov Slovenije Jožek Horvat Muc pa je za Dnevnik povedal, da se z zagovornikovimi ugotovitvami strinja. A je obenem opozoril, da je v jugovzhodni Sloveniji (na Dolenjskem) težko prepričati Rome, da bi delovali v predstavniških telesih.
Predsednik Zveze za razvoj romske skupnosti Črnomelj Zvonko Golobič ima o tem drugačno mnenje. »Če bi ljudem pri nas ustrezno predstavili pomen sveta romske skupnosti in način delovanja, bi se gotovo odločili za sodelovanje,« je prepričan. Sam sicer meni, da bi bilo treba sestavo sveta spremeniti. »Trenutno so v njem večinsko zastopani Romi iz Prekmurja,« opozarja. »Po mojem mnenju bi morali sedež sveta preseliti iz Murske Sobote v Ljubljano. V enaindvajsetčlanskem svetu bi moralo biti deset Romov iz Prekmurja, deset z Dolenjskega, eden pa bi bil predstavnik preostalih, denimo Sintov,« pravi Golobič. Sam upa, da se bosta vlada in urad za narodnosti na podlagi zagovornikovih ugotovitev lotila priprave sprememb. »Trenutna ureditev zastopanosti Romov na državni ravni ni pravična,« je prepričan. x
