Ob začetku šolskega leta sta se o razmerah v izobraževalni sferi pogovorila zagovornik načela enakosti Miha Lobnik in minister za vzgojo in izobraževanje Darjo Felda. Na delovnem srečanju sta pozornost namenila nekaterim primerom ugotovljene diskriminacije, so sporočili iz pisarne zagovornika.
Konkretni primeri diskriminacije
Med primeri, ki jih je zagovornik obravnaval v letu 2022, je bil denimo dogodek na eni od šol, na kateri se je ena izmed učiteljic prijavila na izobraževanje o predstavljanju tematik LGBTIQ+ v šoli. Ravnateljica šole je učiteljico zaradi tega grobo oštela in ji dejala, da takih tem v šoli ne dovoljuje. Zagovornik je po načelni preučitvi zadeve pojasnil, da bi v takšnem primeru lahko govorili o nadlegovanju, saj bi se učiteljice in učitelji v takšnem okolju in ob takšnih stališčih ravnateljice lahko počutili ogroženo. Predlagal je, da učitelji, ki se počutijo nelagodno, ravnateljico pozovejo, naj ne podaja več takšnih izjav.
V drugem primeru iz leta 2022 se je na zagovornika obrnila prostovoljka, ki ponuja učno pomoč učencem priseljencem. Navedla je, da že dve leti prosi zavode in nevladne organizacije za pogovor o učni pomoči tem učencem. Zanima jo, kako doseči spremembe (izboljšave, op. p.) na ravni politik in dialoga. Zagovornik je pojasnil, da učna pomoč lahko predstavlja posebni ukrep za zagotavljanje enakosti, ki je skladen z duhom podpore pri integraciji priseljencev. »Za večino učencev priseljencev so potrebni posebni ukrepi pomoči, da se lahko učinkovito vključijo v izobraževalni sistem,« je zagovornik zapisal v letnem poročilu. Prostovoljki je svetoval, naj željo po nasvetih, kako doseči spremembe na ravni politik in dialoga, uskladi z drugimi akterji, ki že delujejo na tem področju. Priporočil je tudi sodelovanje s svetovalnimi delavci šole.
Kot smo že poročali, je v letošnjem primeru zagovornik načela enakosti ugotovil, da je državna komisija za splošno maturo ravnala diskriminatorno, ko dijakinji s potrjenimi težavami pri branju temnih črk na belem papirju na maturi ni odobrila uporabe modre prozorne folije. Dijakinja je sicer – tudi na podlagi uradne odločbe – v srednji šoli redno uporabljala takšno folijo in si s tem močno olajšala branje. Komisija za splošno maturo je v tem primeru trdila, da zdravstvene težave, ki naj bi jo imela dijakinja, uradna medicina ne priznava in da ji zato niso smeli dovoliti uporabe pripomočka. Lobnik pa je ministru Feldi povedal, da gre v tem primeru za vprašanje razumne prilagoditve, ki bi bila skladna z zakonom o izenačevanju možnosti invalidov, ne pa za vprašanje, ki bi ga morala definirati medicinska stroka. Felda je pritrdil, da bi se pravilnik o splošni maturi lahko ustrezno spremenil, da bi v prihodnje omogočal tovrstne prilagoditve pri branju, vendar ministrstvo še čaka na uradno stališče pedagoške stroke.
Napovedi ukrepov
Zagovornik je ministrstvu za vzgojo in izobraževanje priporočil tudi, naj spremeni zakon o glasbenih šolah, da bi ta omogočal uvedbo prilagoditev pri opravljanju sprejemnih izpitov za otroke s posebnimi potrebami. Zakon je po oceni zagovornika diskriminatoren, saj v njem manjka določilo, da je otrokom s posebnimi potrebami, ki si želijo obiskovati glasbeno šolo, treba omogočiti ustrezne prilagoditve pri opravljanju sprejemnih izpitov. »Šele ob uvedbi prilagoditev bi te otroke izenačili z vrstniki brez invalidnosti,« je v letnem poročilu zapisal zagovornik. Minister Felda je v pogovoru z Lobnikom napovedal, da bo analizo stanja na tem področju jeseni predstavil Pedagoški inštitut. Ugotovitve bo ministrstvo upoštevalo ob pripravi predloga spremembe zakona, je zagotovil Felda.
Kot smo poročali, je zagovornik v letu 2022 pripravil tudi posebno študijo o dostopnosti srednjih šol za gibalno ovirane dijake. Lobnik je ministrstvu priporočil, naj ukrepa in zagotovi dostopnost srednjih šol. Minister je zagotovil, da pristojne službe problem že rešujejo. Trenutno v štirih srednjih šolah gradijo dvigala, v štirinajstih šolah pa bo zagotovljena dostopnost za senzorno in gibalno ovirane.
