Desetega januarja je predsednik vlade Robert Golob na občnem zboru sodniškega društva zbrane sodnike pozitivno presenetil, ko je napovedal, da jim bo vlada že od prvega januarja dalje odobrila začasni mesečni dodatek v višini 600 evrov bruto, saj država sodniških plač že dlje časa ni uskladila z rastjo življenjskih stroškov. Golob je mesečni dodatek v isti višini napovedal vsem pravosodnim funkcionarjem. To pomeni, da lahko na 600 evrov bruto računajo tudi vsi tožilci, ki imajo prav tako funkcionarski status, njihove plače pa so tudi sicer povsem primerljive s sodniškimi. Zagata pa je nastala na državnem odvetništvu. Tam je še vedno 33 državnih odvetnikov in višjih državnih odvetnikov, ki služijo svoj osemletni funkcionarski mandat, ki jim je bil dodeljen še v času državnega pravobranilstva. Preostalih 37 državnih odvetnikov in višjih državnih odvetnikov pa ima status javnega uslužbenca in so redno zaposleni za nedoločen čas. Oboji opravljajo enako delo. Ker je Golob napovedal dodatek le za pravosodne funkcionarje, se lahko zgodi, da bodo na državnem odvetništvu povišico dobili samo nekateri državni odvetniki, čeprav vsi opravljajo enako delo.
Dvojni status državnih odvetnikov
Do dvojnega statusa državnih odvetnikov je prišlo konec leta 2017, ko se je začel uporabljati zakon o državnem odvetništvu, ki je nekdanje državne pravobranilce preimenoval v državne odvetnike in jim odvzel funkcionarski status. Po novi zakonodaji sta funkcionarja le generalni državni odvetnik in njegov namestnik, vsi preostali pa so javni uslužbenci. Toda zakonodajalec je hkrati predvidel mehak prehod iz enega sistema v drugega, po katerem se bodo nekdanji pravobranilci, ki so bili na funkcijo imenovani za osemletni mandat, šele po izteku slednjega kot javni uslužbenci zaposlili za nedoločen čas. Tako se na državnem odvetništvu število odvetnikov s funkcionarskim mandatom počasi znižuje, vendar jih je še vedno skoraj polovica. Zadnjemu naj bi mandat potekel leta 2025.
Delo državnih odvetnikov je sicer ovrednoteno podobno kot v sodstvu in tožilstvu. Izhodiščni plačni razred za državne odvetnike je primerljiv s plačnimi razredi prvostopenjskih tožilcev in sodnikov, višji državni odvetniki pa so po plači praktično izenačeni z višjimi tožilci in sodniki. Dvojni status državnih odvetnikov je zaradi različnih pravil (predvsem glede napredovanj), ki veljajo za funkcionarje in javne uslužbence, že v zadnjih petih letih poskrbel za nekatere razlike pri plačah med državnimi odvetniki. Kot so nam pojasnili pri državnem odvetništvu, imajo državni odvetniki funkcionarji razpon plačnih razredov od 47. do 51., državni odvetniki javni uslužbenci pa od 48. do 55. razreda. Višji državni odvetniki so bolj izenačeni, saj so kot funkcionarji uvrščeni med 55. in 57. razred, kot javni uslužbenci pa med 53. in 57. razred. »Situacija glede neusklajenih plač, ki se rešuje s posebnim dodatkom, je prizadela tudi funkcionarje državnega odvetništva. Predlog glede odprave anomalij in enakopravne obravnave – kot za tožilce in sodnike – smo naslovili na ministrstvo za pravosodje in ministrstvo za javno upravo, vendar o dokončni odločitvi še nismo bili obveščeni,« pojasnjujejo pri državnem odvetništvu, kjer utegne dodatno nezadovoljstvo povzročiti dvig plač zgolj državnim odvetnikom, ki še služijo osemletni mandat.
Do rešitve z zakonom
Pravosodno ministrstvo in ministrstvo za javno upravo konkretnih rešitev, kako bodo obljubljeni dodatek dodelili pravosodnim funkcionarjem, še nista predstavila. Prav tako ni jasno, ali bo mesečni dodatek 600 evrov bruto res veljal za prav vse pravosodne funkcionarje, tudi tiste na najvišjih položajih. V tem primeru bi se plača povišala tudi predsedniku vrhovnega sodišča, ki zdaj prejema enak mesečni dohodek kot predsedniki vlade, republike in državnega zbora.
Na pravosodnem ministrstvu so za zdaj skopi s pojasnili. »Predlog zakona za določitev pravne podlage posebnega dodatka za pravosodne funkcionarje je že v vladnem postopku. S predlaganimi rešitvami se določa dodatek, ki naslavlja omejen krog upravičencev, poudarek pa je na začasnosti dodatka, in sicer se bo izplačeval do sprejetja nove plačne reforme, ki pa ima jasno zastavljeno časovnico,« so nam včeraj odgovorili na naše poizvedovanje. Odgovorov na konkretna vprašanja nismo dobili.
