Za predsednika Nacionalnega sveta za kulturo (NSK) je državni zbor imenoval Jurija Krpana, ki je bil edini med izbranimi že v prejšnjem mandatu član sveta, preostali novi člani pa so Uroš Korenčan, Franci Krevh, Tanja Petrič, Martin Srebotnjak, Majda Širca Ravnikar ter dr. Kaja Širok. Na svoji prvi uradni seji so danes gostili tudi ministrico za kulturo dr. Asto Vrečko ter generalno direktorico direktorata za razvoj kulturnih politik pri ministrstvu Tjašo Pureber, kjer so skupaj prevetrili nekaj najbolj žgočih vprašanj, ki tarejo posamezne kulturnike in umetnike ter javne in neodvisne institucije na tem področju.

Ureditev statusa (samo)zaposlenih

V razpravi so se vrteli predvsem okrog predlogov sprememb krovnega kulturnega zakona, Zakona o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK-I). Načrtovane spremembe so sicer še do začetka novembra v javni razpravi, vendar pa se lahko, jim je zagotovila ministrica Vrečko, kot predstavniki stroke s svojimi predlogi in pripombami kadarkoli obrnejo na ministrstvo. Pojasnila je še, da se niso odločili zakona spisati znova, že zaradi dolgotrajnih logističnih postopkov, temveč ga bodo - do največ ene tretjine, kolikor dopušča zakonodaja - spremenili oziroma osvežili v ključnih alinejah.

Posebna pozornost je veljala področju nevladnih organizacij (NVO) ter urejanja statusa samozaposlenih na področju kulture, ki naj bi se po novem preimenovali v »samostojne delavce v kulturi«. Ministrica je pojasnila, da načrtujejo uvedbo »drsnega cenzusa in sistem karierne dinamike z uvedbo štirih razredov«, prek katerih bodo urejali pravice do plačila prispevkov za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje ter pravico do bolniškega nadomestila.

Z novostmi želijo narediti status samozaposlenih bolj privlačen oziroma bolj pretočen v smislu prehajanja med statusoma zaposlenega in samozaposlenega, hkrati pa si ne želijo, da ga preveč promovirajo – ostati mora neke vrste prehodna oblika zaposlitve, pri čemer je treba še vedno spodbujati redne zaposlitve, ki prinašajo tudi polne bonitete delavcem (bolniški stalež, regres in podobno). Sam cenzus bi ostal enak, višina prispevkov pa bi se glede na razrede spreminjala.

Na področju javnih zavodov je ministrstvo predvidelo spremembo sofinanciranja z dosedanjega enega leta na dve leti, nevladnim organizacijam pa ne bo več treba sklepati petletnih pogodb za upravljanje ali brezplačno uporabo javne kulturne infrastrukture, temveč bo to obdobje podaljšano na deset let, kar bi prineslo bolj stabilne okoliščine za ustvarjalno delo.

Pripombe brez pripomb

Ministrstvo je članom NSK obljubilo, da bodo ob osveževanju krovnega zakona še bolj poudarili pomen dostopnosti in skladnega regionalnega razvoja, tudi prek uvedbe določenih novih področij, med katerimi je recimo transdisplinarno področje, ki bo zajelo multižanrske ustvarjalce. Vnesti nameravajo tudi področje nesnovne dediščine, saj se je zakon doslej ukvarjal zgolj s premično in nepremično kulturno dediščino. Spodbujati pa nameravajo tudi sistem pripravništva, čeprav zaposlitveno prestrukturiranje ne sodi v domeno kulturnega ministrstva; so pa navedli kot dober primer ureditev področja baleta in plesa, česar so se lotili pred časom, kjer so že možne prekvalifikacije sicer benificiranih umetniških poklicev.

Člani NSK so izrazili zadovoljstvo z dosedanjim delom ministrstva, predsednik Jurij Krpan pa je izpostavil, da s spremembami krovnega ZUJIK, z novim nacionalnim programom za kulturo, ki mu bo sledil še akcijski načrt, vidijo »nek poskus posodobitve kulturnega sektorja«. So pa apelirali na ministrstvo, da opravi še nekatere naloge: v členu, kjer se na novo uvaja pojem samozaposlenih, naj ministrstvo s »priorietno perspektivo« bolj nedvoumno formulira izboljšave aktualnega stanja oziroma kako bo v praksi deloval drsni cenzus pri samozaposlenih, da ne bo prihajalo do napačnih interpretacij zakona.

Nadalje so ministrstvo zaprosili, da bolje pojasni, kakšne so naloge Kulturniške zbornice, ki je formalno sicer opredeljena v ZUJIK, je pa nekakšen zamrznjen organ, ki ga sicer ne velja ukinjati - in glede na učinke in rezultate opredeli financiranje zbornice. Ministrstvo naj preveri tudi možnosti več kot tretjinskega spreminjanja strateškega načrta ob prihodu novega direktorja v javno kulturno ustanovo, preveri pa naj tudi smiselnost delitve na poklicne in prostočasne nevladne organizacije, česar med novimi predlogi sprememb niso našli. Ministrstvo naj tudi bolj jasno pove, kako bo (sistematično) usklajevalo svoje programe z drugimi resorji, ki se dotikajo kulture, recimo ministrstva za finance. V razmislek pa so dali še kost, kako vpeljati institut »neodvisnega« mnenja strokovnih društev za pravico do plačila prispevkov samozaposlenih na področju kulture. Člani sveta so se dogovorili, da naslednjo sejo NSK skličejo še v tem letu.