Vlada bo na eni od svojih prihodnjih sej med drugim odločala o dokončni združitvi obeh operaterjev omrežja, torej o združitvi družb Eles in Sodo, ter jo najbrž tudi potrdila. Družbi, oba operaterja slovenskega električnega omrežja, sta sicer od konca lanskega leta že skupaj, saj je bila konec lanskega leta družba Sodo pripojena k Elesu. Do lani je bila lastnica družbe Sodo Republika Slovenija, z letošnjim letom je to postala družba Eles. Toda doslej sta operaterja obstajala v obliki dveh pravnih oseb (krovne in odvisne družbe). Z vladno potrditvijo – vlada je namreč skupščina Elesa – pa bo družba Sodo kot samostojna pravna oseba povsem ukinjena. Njene naloge bo prevzel Eles, ki bo postal operater celotnega električnega omrežja. Zakon o oskrbi z električno energijo to že omogoča, saj predvideva obstoj enega operaterja »kombiniranega« omrežja.

Kumer o milijonskih prihrankih

Minister za okolje, podnebje in energijo Bojan Kumer združitev podpira. Nedavno je rekel, da gre pri združevanju operaterjev za »konsistenten ukrep, tako kot bo prenova omrežnine«. S prehodom v nizkoogljično družbo je potreba po sodelovanju med obema operaterjema še večja, zlasti se to odraža pri zahtevah za priključevanje proizvodnih naprav obnovljivih virov energije in zagotavljanje sistemskih storitev iz virov, priključenih na distribucijsko omrežje. »Pomembni so tudi neposredni finančni učinki, saj bodo milijonski zneski prihranjeni že pri izgubah, ki nastajajo pri prenosu energije prek omrežja,« je nedavno dejal Kumer.

Družba Sodo sicer uradno »združuje in povezuje deležnike pri distribuciji električne energije v Sloveniji«. Že vse od njenega nastanka se pojavljajo politični in strokovni pomisleki, da je Sodo pravzaprav nepotreben organ, saj vse konkretne naloge, ki zadevajo distribucijsko omrežje, dejansko opravljajo posamezna distribucijska podjetja: Elektro Celje, Elektro Gorenjska, Elektro Ljubljana, Elektro Maribor in Elektro Primorska. Toda potrebujemo ga zaradi (evropskih) zakonodajnih zahtev. Tako energetski zakon kot evropska direktiva o skupnih pravilih notranjega trga z električno energijo nalagata, da mora biti upravljalec distribucijskega omrežja neodvisen od interesov v zvezi s proizvodnjo in dobavo električne energije. Težava je, poenostavljeno rečeno, v tem, da so nekatera elektrodistribucijska podjetja hkrati lastniki družb za prodajo ali proizvodnjo električne energije (ki jih sicer v zadnjih letih prodajajo), zato formalnopravno ne morejo imeti statusa operaterja.

Od direktorja do koordinatorja

Sodo, ki ga vodi direktor Stanislav Vojsk, je zato zadnjih 15 let koncesionar in izvajalec gospodarske javne službe distribucijskega operaterja električne energije. Največja sprememba združitve operaterjev bo tako nedvomno zadevala prav status Vojska, ki bo po naših informacijah z združitvijo namesto direktorja degradiran na delovno mesto, ki ga je opravljal, preden je postal zakoniti zastopnik družbe Sodo. Po naših informacijah naj bi postal nekakšen vodja oziroma koordinator za distribucijo. Po poročanju tednika Mladina so povprečne plače v Sodo sicer med najvišjimi v državi in znašajo skoraj 5000 evrov bruto, letna plača direktorja pa je leta 2021 znašala 160.000 evrov.

Sodo in Eles večino svojih prihodkov pridobita iz plačila omrežnine, ki jo plačujejo vsi odjemalci električne energije preko položnice. V strukturi stroška za električno energijo, ki ga plača državljan, omrežnina obsega nekaj več kot tretjino zneska. Medtem ko Eles svoje prihodke pridobi še iz plačila čezmejnih prenosnih kapacitet, ki jih plačujejo mednarodni trgovci z električno energijo, in iz trženja prostih kapacitet optičnega omrežja, so plačila za uporabo omrežja in omrežnina za priključno moč levji delež prihodkov Soda. Iz tega naslova Sodo letno zbere okoli 300 milijonov evrov (296,4 milijona evrov v letu 2021; to so zadnji javno objavljeni podatki).

Združitev obeh operaterjev bo verjetno občutilo vseh 40 zaposlenih v Sodu. Marsikatera služba se bo namreč podvojila, nekatera delovna mesta bodo verjetno odveč. Zakon o delovnih razmerjih sicer zaposlenim zagotavlja ohranitev pravic, ki izhajajo iz delovnega razmerja, še nadaljnji dve leti. To je po naših neuradnih informacijah tudi časovni okvir dokončne racionalizacije združenih operaterjev.

Združevanje elektrodistribucijskih podjetij

Združevanje operaterjev pa je vendarle manj pomemben korak pri temeljnem preoblikovanju slovenske elektroenergetike. Ključen korak bo narejen z načrtovano združitvijo omenjenih petih elektrodistribucijskih podjetij, ki skrbijo za to, da električna energija pride do odjemalcev. Na vladi si po naših neuradnih informacijah tako prizadevajo, da bi v naslednjih letih vseh pet elektrodistribucijskih podjetij združili v skupno dve: nekakšen Elektro Slovenija Vzhod s sedežem v Mariboru in Elektro Slovenija Zahod s sedežem v Ljubljani.

Obe podjetji naj bi bili, kot smo razkrili prav v Dnevniku, pod okriljem vlade (kot je denimo družba Borzen), na Slovenski državni holding​ (SDH) pa bi prenesli hčerinska tržna in proizvodna podjetja, ki bi jih družbe že morale odprodati. Na pristojnem ministrstvu naj bi namreč bili precej kritični do vodenja elektrodistribucijskih podjetij, ki naj bi v minulih letih povsem zaspala. Večinoma so (pre)skromno investirala, predvsem pa se niso modernizirala in razvijala električnega omrežja, da bi bila kos izzivom časa. Danes je to omrežje zastarelo in ob naraščajočem številu samooskrbnih sončnih elektrarn neprilagojeno zahtevam državljanov. Vse več državljanov se mora za lastno sončno elektrarno obrisati pod nosom. Ključna ovira pri omenjenem preoblikovanju elektrodistribucijskega sektorja so manjšinski delničarji naštetih podjetij, ki obvladujejo približno 20 odstotkov, država (preko SDH) pa slabih 80 odstotkov njihovih delnic.

Kot je v minulem tednu razkril finančni minister Klemen Boštjančič, je bilo v proračunu predvidenih 300 milijonov evrov za dokapitalizacije družb elektrodistribucijskih podjetij. »Kot se že dlje časa
govori, je bilo načrtovano, da država pride do 100-odstotnega lastništva v teh podjetjih,« je rekel minister. Poplave in odpravljanje katastrofalne škode, ki so jo te povzročile po državi, so vladne načrte prekinile: omenjenih 300 milijonov naj bi tako sedaj preusmerili v poseben sklad, namenjen popoplavni sanaciji.