V javni razpravi o predmetniku osnovne šole, ki jo pripravlja delovna skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje 2023–2033, so govorci predstavili vrsto rešitev za izboljšanje temeljnega izobraževalnega programa v prihodnjem desetletju.
Kot so sporočili z ministrstva za vzgojo in izobraževanje, je bil namen srečanja »opraviti širšo razpravo, pridobiti mnenja ter stališča strokovne in širše javnosti o predmetniku osnovne šole in ugotoviti, kateri predlogi bodo naslovljeni v okviru kurikularne prenove nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja«.
Vodja delovne skupine profesor dr. Janez Vogrinc, dekan Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani, je poudaril, da je cilj pripraviti program razvoja vzgojno-izobraževalnega sistema, ki bo imel širšo podporo vseh ključnih delujočih na področju vzgoje in izobraževanja.
Učenje tujih jezikov
Razprava je med drugim odprla vprašanje pomena večjezičnosti in poučevanja tujih jezikov v osnovni šoli. Ob predlogih, da bi pouk tujega jezika uvedli v prvi razred osnovne šole, je argumente v zvezi s tem predstavila profesorica dr. Silva Bratož s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem. Med drugim je navedla, da že zdaj triindevetdeset odstotkov učencev obiskuje prvi tuji jezik kot izbirni predmet in da uvedbo prvega tujega jezika v prvi razred podpirajo strokovni delavci šol, ravnatelji in starši. Iz njene predstavitve izhaja, da pouk izvajajo učitelji z ustrezno izobrazbo, med njimi pa prevladujejo učitelji razrednega pouka z dodatnim usposabljanjem za poučevanje tujega jezika. Vsebine pouka so povezane z drugimi predmeti – največkrat se navezujejo na spoznavanje okolja in šport.
V okviru razprave o športni vzgoji in pomenu gibanja otrok za njihov kognitivni in vsestranski razvoj je ugotovitve v zvezi s krepitvijo športnih aktivnosti predstavila profesorica dr. Vesna Štemberger s Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani. Iz raziskav izhaja, da na šolah, ki spodbujajo gibanje, učenci povzročajo manj motenj pouka z govorjenjem med poukom, igranjem, risanjem, ležanjem na mizi … Profesorica je predlagala, da bi šole oblikovale okolje, ki nagovarja h gibanju v učilnicah, na hodnikih, v avlah in okolici šol. Šolske ustanove naj bi uvedle uporabo pripomočkov za dinamično sedenje, kot so žoge, kinetične mize in ravnotežne blazine za sedenje. Telesna aktivnost nižje intenzivnosti je pozitivno povezana z učnimi dosežki posameznikov, manjšo utrujenostjo in splošnim boljšim počutjem, je navedla profesorica Vesna Štemberger.
Krepitev digitalnih veščin
Strokovnjaki so na posvetu spregovorili tudi o izzivih digitalne prihodnosti ter o pomenu in vlogi poučevanja računalništva in informatike v osnovni šoli. Docentka dr. Irena Nančovska Šerbec z ljubljanske pedagoške fakultete je poudarila, da je treba začeti poučevati digitalno pismenost že v zgodnjih fazah izobraževanja. Glede na napredek na področju digitalnih tehnologij pa je treba poučevanje redno posodabljati. »Da dosežemo ustrezno izobraženost, moramo razviti in izvajati programe stalnega izpopolnjevanja učiteljev o digitalni pismenosti,« je sporočila dr. Irena Nančovska Šerbec. Pouk digitalne pismenosti »mora poudariti ne le veščine, ampak tudi načela in prakse učinkovite, varne in etične uporabe«, je še posvarila pred nevarnostmi uporabe digitalnih tehnologij
Predstavila je izsledke mednarodne raziskave računalniške in informacijske pismenosti ICILS, ki je med drugim pokazala, da je bilo na mednarodni ravni pri kreativnem reševanju problemov z računalnikom v osmem razredu osnovne šole uspešnih štiri odstotke otrok, v Sloveniji pa je bila uspešnost desetkrat nižja – 0,4-odstotna. Docentka dr. Irena Nančovska Šerbec je pozvala k razmisleku o uvedbi obveznega predmeta, ki bi razvijal računalniško mišljenje in računalniško znanje.
Priprave do konca leta
Delovna skupina za pripravo nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja pri ministrstvu za vzgojo in izobraževanje deluje že od začetka leta. Novi program naj bi pedagoški strokovnjaki pripravili do začetka prihodnjega leta, pojasnjujejo na ministrstvu. Več javnih razprav načrtujejo tudi za letošnjo jesen. Kot smo poročali, je zaradi nasprotovanja potezam ministrstva iz skupine protestno izstopilo petnajst strokovnjakov in strokovnjakinj, v njej pa še ostaja oseminštirideset članov. Vodja delovne skupine profesor dr. Janez Vogrinc je povedal, da naj bi v kratkem v skupino imenovali štiri nove člane. »Preostali člani nadaljujejo delo, z enako časovnico in nespremenjenim ciljem,« je zagotovil Vogrinc.
